Za prvo dirko je dal pobudo urednik časnika L'Auto (predhodnik današnjega L'Equipa) Henri Desgrange. Organizatorji so imeli v prvih letih ogromno težav, saj so si mnogi kolesarji skušali na vse načine skrajšati pot do cilja. Garin je leta 1904 uporabil kar vlak. Ker je bil dobro znan, so ga opazili, in bil je diskvalificiran.

L'Alpe d'Huez je najbolj znan vzpon
Dirka se vsako leto odloči v Pirenejih in Alpah, kjer se gorski specialisti pomerijo med seboj in določijo zmagovalca v Parizu. V Pirenejih je najbolj znan gorski prelaz Tourmalet (2.114 m), v Alpah pa sloviti L'Alpe d'Huez (1.850 m) in Galibier (2.645 m).

Epska zmaga LeMonda
V najbolj napeti dirki v zgodovini Toura je Američan Greg LeMond leta 1989 prav zadnji dan na Elizejskih poljanah prehitel Francoza Laurenta Fignona. Pred kronometrom po ulicah francoske prestolnice je imel Fignon 50 sekund prednosti. Vsa Francija je zadnjo nedeljo dihala s plešastim Fignonom, ki je zaostal za 58 sekund in skupno končal na 2. mestu, le 8 sekund za LeMondom. Po tem bolečem porazu se Fignon nikdar ni več vrnil v staro formo, ki mu je prinesla skupni zmagi na francoski pentlji v letih 1983 in 1984.

Valjavec deseti, Brajković deveti
Do cilja Toura je prišla tudi kopica slovenskih kolesarjev. V Pariz so kot prvi prikolesarili Primož Čerin, Jure Pavlič, Martin Hvastija, Gorazd Štangelj, Matej Mugerli in Tadej Valjavec, zdaj pa jih je vsako leto več. Valjavec je leta 2008 poskrbel za tedaj najboljšo slovensko uvrstitev, ko je končal na sijajnem 10. mestu. Čez štiri leta je Tour 2012 Jani Brajkovič sklenil na 9. mestu.

Leta 69 je Vespazijan postal rimski cesar.

Leta 998 je umrl arabski matematik in astronom Abul Vefa.

Leta 1782 so ameriški morski roparji napadli Lunenburg v Novi Škotski.

Leta 1848 je celjski tiskar Janez Jeretin začel izdajati Celjske slovenske novine, ki jih je urejal Valentin Konšek. Tednik je bil prvi slovenski politični list in je zastopal radikalno in liberalno smer slovenskega meščanstva.

Leta 1858 so v Linnaean Society prebrali članka Charlesa Darwina in Alfreda Russla Wallacea o evoluciji.

Leta 1863 se je začela bitka pri Gettysburgu.

Leta 1867 je z začetkom veljavnosti britanskega zakona o Severni Ameriki začela obstajati Kanadska konfederacija.

Leta 1902 se je rodil znani ameriški filmski režiser William Wyler. Med drugim je režiral filme Jezabel, Viharni vrh, Najlepša leta našega življenja, Dedinja, Rimske počitnice in Ben Hur.

Leta 1903 se je začela prva Dirka po Franciji. Trajala je 19 dni, kolesarji pa so morali prevoziti 2.500 km. Med 60 nastopajočimi jih je le 21 videlo cilj. Zmagal je Maurice Garin.

Leta 1916 se je rodila ameriška filmska igralka Olivia de Havilland, najbolj znana po vlogi V vrtincu.

Leta 1936 se je rodil ameriški filmski režiser Sydney Pollack. Med drugim je režiral filme Lovci na skalpe, Konje streljajo, mar ne?, Dekle, ki sem jo ljubil, Moja Afrika in Havana.

Leta 1944 je v Trnjavski Kuti umrl slovenski pisatelj Josip Vandot. Čeprav je kot pesnik sodeloval v osrednjih slovenskih revijah, si je sloves pridobil z mladinskimi povestmi, grajenimi na ljudskem izročilu in postavljenimi v gorenjski visokogorski svet. Najpomembnejše med njimi so zgodbe o Kekcu, po katerih so bili posneti tudi trije mladinski filmi.

Leta 1945 je umrl slovenski slikar, skladatelj in pedagog Saša Šantel.

Leta 1952 se je rodil kanadski filmski igralec Daniel (Dan) Edward Aykroyd.

Leta 1953 se je rodila hrvaška političarka, tudi predsednica vlade, Jadranka Kosor.

Leta 1961 se je rodila britanska princesa Diana Spencer.

Leta 1967 se je rodila ameriška igralka in model kanadskega rodu Pamela Denise Anderson, znana predvsem po vlogi reševalke iz nanizanke Obalna straža.

Leta 1977 se je rodila ameriška igralka Liv Tyler.

Leta 1982 se je rodila slovenska pevka Tanja Žagar.

Leta 2001 so v Beli krajini začeli snemati film Šelestenje, celovečerni prvenec režiserja Janeza Lapajneta.

Leta 2002 je v trku dveh letal nad južno Nemčijo izgubilo življenje 71 ljudi, večinoma otrok.

Leta 2004 je umrl ameriški filmski igralec Marlon Brando, najbolj znan po vlogi v filmu Boter.

Leta 2013 je Hrvaška postala 28. članica Evropske unije.