Chopin se je rodil na poljskem podeželju, približno 50 kilometrov zahodno od Varšave. Glede njegovega pravega rojstnega datuma je veliko ugibanj, saj so približno 50 let po njegovi smrti našli cerkveno knjigo, kjer je zapisano, da se je Franciscus Fridericus rodil 22. februarja 1810, enako piše tudi v njegovem krstnem listu. Vendar pa je sam skladatelj trdil, da je rojen 1. marca.
Leta 1828 je obiskal Berlin, kjer je slišal Čarostrelca skladatelja Carla Marie von Webra, spomladi leta 1829 pa v Varšavi Niccola Paganinija. Novembra 1830 je odšel na Dunaj, kjer je uspešno koncertiral in skladal. Zaradi nemirov na Poljskem je ostal v tujini in se sredi leta 1831 preselil v Pariz. Tam je redno služil s koncerti in skladateljstvom, zaradi razsipnega življenja pa je moral za dodaten zaslužek tudi poučevati.
V Parizu se je družil z Berliozom, Lisztom, Mendelssohnom in drugimi umetniki. V hiši Franza Liszta je spoznal pisateljico George Sand. Njuno razmerje je trajalo 10 let (1837-1847), vendar se nikoli nista poročila.

Chopin, ki je vse svoje življenje trpel za tuberkulozo, je leta 1847 resno zbolel. Zanj je skrbela njegova učenka Jane Stirling. Umrl je 17. oktobra 1849 v svojem stanovanju v središču Pariza. Po njegovi smrti so Jane klicali tudi Chopinova vdova.
Chopin velja za največjega poljskega skladatelja in enega izmed največjih skladateljev za klavir. Je eden izmed pomembnejših predstavnikov romantične glasbe prve polovice 19. stoletja. Njegova dela spadajo med najtežja v glasbeni literaturi.
Pisal je predvsem skladbe za klavir. Napisal je 58 mazurk, 16 polonez, 24 preludijev, 17 valčkov in nokturnov, pa tudi štiri skerze in štiri balade (zelo znana je balada v G molu, igrana v filmu Pianist). Zelo znane so tri Chopinove sonate.

Leta 86 p. n. št. je rimski vojskovodja Sula po enoletnem obleganju zavzel Atene. Mesta ni porušil, dal pa je pobiti večino prebivalstva.

Leta 1562 je François, vojvoda Guiški, v mestu Vassy ukazal pobiti več kot 60 hugenotov, ki so bili zbrani v cerkvi. "Krvava kopel v Vassyju" je bila uvod v verske vojne, ki so pretresale Francijo do konca stoletja.

Leta 1565 je bilo ustanovljeno mesto Rio de Janeiro.

Leta 1642 je bilo ustanovljeno prvo ameriško mesto Georgeana, (tedaj ameriška zvezna država Massachusetts); danes to mesto leži v Mainu in se je v stoletjih preimenovalo v York.

Leta 1692 se je v Salemu (ZDA) začelo sojenje čarovnicam.

Leta 1754 so na osnovi odloka cesarice Marije Terezije v Trstu ustanovili navtično šolo oziroma prvo javno pomorsko šolo na severnem Jadranu nasploh.

Leta 1790 je v New Yorku prvič zasedalo vrhovno sodišče ZDA.

Leta 1796 se je rodil slovenski skladatelj in organist Gregor Rihar. V našo glasbo je uvedel večglasje in napisal prve maše v slovenskem jeziku.

Leta 1803 je bil Ohio kot 17. zvezna država sprejet v ZDA.

Leta 1810 se je rodil veliki poljski skladatelj Fryderyk Franciszek Chopin, bolj znan kot Frederic François Chopin.

Leta 1867 je Nebraska postala 27. ameriška zvezna država. Njeno glavno mesto je postal Lancaster, ki so ga preimenovali v Lincoln.

Leta 1872 je bil kot prvi narodni park na svetu ustanovljen Yellowstone National Park.

Leta 1873 je začelo podjetje E. Remington and Sons v Ilionu, ameriška zvezna država New York, izdelovati prve pisalne stroje.

Leta 1886 se je rodil avstrijski slikar Oskar Kokoschka. Ustvarjal je portrete, krajine, simbolistične kompozicije in ilustracije.

Leta 1893 se je rodila ameriška pesnica, dramaturginja in kostumografka Mercedes de Acosta.

Leta 1896 je Henri Becquerel odkril radioaktivnost.

Leta 1904 se je rodil ameriški skladatelj zabavnih melodij, pozavnist in vodja plesnega in džezovskega orkestra Glenn Miller.

Leta 1908 je bil umorjen portugalski kralj Carlos I. Med vožnjo po lizbonskih ulicah z odprto kočijo so ga ustrelili revolucionarji.

Leta 1910 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec Archer John Porter Martin.

Leta 1911 je umrl nizozemski kemik Jacobus Henricus van t'Hoff, ki je leta 1901 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1919 se je začela korejska vstaja proti japonski nadvladi.

Leta 1921 je Jaroslav Hašek predstavil svoje zgodbe o dobrem vojaku Švejku.

Leta 1930 je umrl nemški kemik in industrialec Friedrich Karl Henkel.

Leta 1930 se je rodila Majda Potokar, slovenska filmska, gledališka in TV-igralka. Igrala je v filmih, kot so Na svoji zemlji (1948), Ne joči, Peter (1964) in Poletje v školjki (1986).

Leta 1936 je bil končan Hooverjev jez.

Leta 1941 je Bolgarija pristopila k Trojnemu paktu.

Leta 1943 se je začel avstralsko-ameriški letalski napad na japonski ladijski konvoj v Bismarckovem morju.

Leta 1945 so zavezniška letala bombardirala Jesenice. Bilo je 107 žrtev.

Leta 1947 je delo začel Mednarodni denarni sklad oz. IMF (International Monetary Fund).

Leta 1949 je Indonezija zavzela Džogdžakarto, ki je bila pred tem v lasti Nizozemske.

Leta 1950 je bil Klaus Fuchs obtožen, da je vohunil za Sovjetsko zvezo in ji predajal pomembne informacije o atomski bombi.

Leta 1953 je Stalina zadela kap. Zaradi njenih posledic je umrl štiri dni pozneje.

Leta 1954 se je rodil ameriški igralec, režiser in producent Ron Howard, ki je med drugim posnel film Apollo 13.

Leta 1954 so Američani na atolu Bikini v Tihem oceanu izvedli poskus z jedrsko bombo Castle Bravo, ki je imela moč 15 megaton. Izid poskusa je bilo največje radioaktivno onesnaženje, ki so ga povzročile ZDA.

Leta 1959 se je ciprski pravoslavni nadškof in politik Makarios, pred posvetitvijo Mihail Kikotis, po večletnem izgnanstvu vrnil v domovino. Leta 1968 je postal predsednik države in eden od pobudnikov gibanja neuvrščenosti.

Leta 1961 je ameriški predsednik John F. Kennedy ustanovil mirovne sile.

Leta 1966 je rusko plovilo Venera 3 strmoglavilo na Venero in postalo prvo plovilo, ki je kadar koli pristalo na tujem planetu.

Leta 1969 so člana skupine The Doors Jima Morrisona med nastopom v miamijskem Dinner Key Auditoriumu aretirali, ker se je med koncertom preveč razgalil.

Leta 1970 je Rodezija (današnji Zimbabve) prekinila vse formalne zveze z Združenim kraljestvom in se razglasila za republiko.

Leta 1972 se je rodil kajakaš Andraž Vehovar. Na olimpijskih igrah v Atlanti je 28. julija 1996 na reki Ocoee osvojil srebrno medaljo.

Leta 1975 so v Avstraliji začeli oddajati televizijski program v barvah.

Leta 1987 se je rodila ameriška poppevka Kesha.

Leta 1992 je v Bosni in Hercegovini potekal referendum o neodvisnosti. Bojkotirala ga je velika večina bosanskih Srbov, medtem ko je 97 odstotkov udeležencev pretežno bošnjaške in hrvaške narodnosti potrdilo referendumsko vprašanje.

Leta 1994 je imela seattelska grunge skupina Nirvana v Münchnu zadnji nastop.

Leta 1994 se je rodil kanadski poppevec Justin Bieber.

Leta 2002 so v Španiji zamenjali nacionalno denarno enoto pezeto z evrom.

Leta 2002 je na skakalni tekmi za svetovni pokal v Lahtiju Robert Kranjec prvič stal na stopničkah za zmagovalce. Osvojil je 3. mesto.

Leta 2003 je v 83. letu starosti umrl nekdanji selektor francoske nogometne reprezentance Albert Batteux, ki je trikolore leta 1958 popeljal do polfinala svetovnega prvenstva.

Leta 2006 se je v Sloveniji začelo dvojno označevanje cen v tolarjih in evrih, ki je obvezno trajalo vsaj do junija 2007.

Leta 2008 je plavalka Sara Isakovič na mitingu v Wachtebekeju v Belgiji dosegla nova državna rekorda na 100 metrov (55,72) prosto in 200 metrov delfin (2:08,18).

Leta 2008 je po evropskih državah pustošil orkan Emma, ki je z vetrom 222 kilometrov na uro rušil hiše in podiral drevesa. Umrlo je 12 ljudi.

Leta 2012 je umrl Lucio Dalla, italijanski pevec in skladatelj slovite skladbe Caruso.