Potres z močjo 9,0 stopnje po Richterjevi lestvici je stresel Japonsko in sprožil gromozanski cunami, ki je treščil ob obalo pokrajine Tohoku ter opustošil celotna mesta in uničil ogromno kmetijskih površin.

Žarišče najmočnejšega izmerjenega potresa na Japonskem je bilo 70 kilometrov od polotoka Ošika in prefekture Mijagi na severovzhodu države na globini 24 kilometrov. Sledilo mu je še 593 popotresnih sunkov z magnitudo 5 ali več.

Cunami je kopno dosegel 20 minut po potresu in prizadel več kot 1.300 kilometrov japonske tihomorske obale od otoka Hokaido na severu do Okinave na jugu. Popotresni val je poplavil več kot 400 kvadratnih kilometrov kopnega in segel do pet kilometrov v notranjost. Najvišji kraj, ki ga je dosegel, je bil 40,4 metra nad gladino morja. Valovi so bili visoki do 15 metrov.

Najhujša katastrofa na Japonskem po drugi svetovni vojni je po uradnih podatkih zahtevala skoraj 19.000 smrtnih žrtev, uničenih je bilo več kot milijon domov, potres in cunami pa sta povzročila tudi najhujšo jedrsko nesrečo po nesreči v Černobilu leta 1986. Za jedrsko elektrarno Fukušima 1, ki je bila s 4,7 gigavata moči ena največjih nukleark na Japonskem in na svetu, je bil usoden splet dogodkov, saj so valovi udarili v nuklearko, kjer je prišlo do izpada energije, voda je uničila nadomestne generatorje, pokvaril se je hladilni sistem, kar je pripeljalo do taljenja reaktorjev in uhajanja radioaktivnih snovi.

Zaradi nesreče se je moralo iz 20-kilometrskega pasu okoli elektrarne izseliti približno 470.000 ljudi. Nesreča v Fukušimi je bila na lestvici jedrskih nesreč ocenjena z najvišjo, sedmo stopnjo, kar pomeni, da je prišlo do velikih izpustov radioaktivnih snovi v okolje. Nastala je ogromna škoda, strah pred sevanjem pa je zajel celotno Japonsko in tudi širše območje.

Leta 1162 se je rodil meissenški mejni grof Teodorik I.

Leta 1544 se je rodil italijanski pesnik Torquato Tasso.

Leta 1669 je izbruhnil sicilski vulkan Etna in terjal 15.000 žrtev.

Leta 1812 je Friderik Viljem III. z ediktom zagotovil pruskim Judom enakopravnost.

Leta 1818 se je rodil francosko-ruski plesalec in koreograf Marius Petipa.

Leta 1851 se je v beneški operni hiši La Fenice odvila krstna uprizoritev Verdijeve opere Rigoletto.

Leta 1866 se je rodil slovenski rezbar in kipar Alojzij Repič.

Leta 1872 je bila v Mariboru ustanovljena Deželna sadjarsko-vinarska šola.

Leta 1883 se je rodil slovensko-hrvaški biolog Boris Zarnik.

Leta 1916 se je začela peta soška ofenziva na planoti Doberdob.

Leta 1921 se je rodil argentinski glasbenik Astor Piazzolla.

Leta 1931 se je rodil avstralsko-ameriški medijski mogotec Keith Rupert Murdoch.

Leta 1938 so nemške čete prestopile mejo z Avstrijo. To je bil začetek anschlussa.

Leta 1941 so ZDA sprejele Zakona o posojilu in najemu (Lend-Lease Act).

Leta 1948 se je rodil slovenski glasbenik Tomaž Domicelj.

Leta 1952 se je rodil britanski pisatelj Douglas Adams, najbolj znan po knjigi Štopraski vodnik po galaksiji.

Leta 1955 je umrl škotski bakteriolog in dobitnik Nobelove nagrade sir Alexander Fleming.

Leta 1985 je Mihail Gorbačov postal generalni sekretar KPSZ.

Leta 1990 je Litva kot prva republika izstopi iz Sovjetske zveze.

Leta 1990 je Augusto Pinochet odstopi s položaja čilskega predsednika.

Leta 1992 je umrl slovenski pisatelj Anton Ingolič. V svojih delih je najpogosteje opisoval predvojno in povojno življenje na Štajerskem. Snov za pisanje je črpal iz življenjskih izkušenj.

Leta 2004 je med jutranjo konico na štirih potniških vlakih, ki so potovali na isti progi v isto smer med madridskima postajama Alcala de Heneras in Atocha, v času od 7.37 do 7.40 odjeknilo deset eksplozij. V napadu je umrlo 191 ljudi, več kot 1700 pa je bilo ranjenih.

Leta 2006 je umrl Slobodan Miloševic. Bil predsednik Srbije in Zvezne republike Jugoslavije ter vodja srbske socialistične partije. Bil je eden izmed ključnih osebnosti v jugoslovanski vojni in vojni na Kosovem. Leta 2001 ga je Zvezna republika Jugoslavija izročila Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu. Po petih letih bivanja v zaporu, malo pred zaključkom pričanja, je Miloševic umrl za srčnim napadom.

Leta 2011 je umrl slovenski zgodovinar Jožko Šavli.

Leta 2011 je Japonsko prizadel potres z močjo 8,9 po Richterjevi lestvici, kateremu je nato sledi še cunami z 10 m valovi, mrtvih in pogrešanih je več tisoč ljudi.