dinala Jorgeja Maria Bergoglia. Ta je postal papež Frančišek.

Volitve novega papeža so sledile, potem ko je 28. februarja 2013 papež Benedikt XVI. (star 85 let) odstopil, saj se ni počutil dovolj močnega, da bi lahko še naprej vodil Cerkev. Njegov naslednik papež Frančišek je prvi jezuit na mestu papeža in prvi papež v 1.300 letih, ki ne prihaja iz Evrope.

Bergoglio, član Družbe Jezusove, se je rodil 17. decembra 1936 v Argentini kot eden izmed petih otrok italijanskega železničarja in njegove žene. Po študiju filozofije je na jezuitskih univerzah v Santa Feju in v Buenos Airesu učil literaturo in psihologijo, v duhovnika pa je bil posvečen dokaj pozno, leta 1969 pri 32 letih. Kljub temu pa je že čez štiri leta vodil tamkajšnjo jezuitsko skupnost.

Svojo doktorsko disertacijo je opravil v Nemčiji, nato pa se je vrnil v domovino. Leta 1998 je bil imenovan za nadškofa Buenos Airesa.

Leta 483 je bil za papeža izvoljen sveti Feliks III.

Leta 1372 se je rodil orleanski vojvoda Ludvik Valoiški, brat francoskega kralja Karla VI.

Leta 1519 je španski osvajalec Hernando Cortez s svojimi četami pristal v Mehiki in tako zasedel bajeslovno bogato azteško državo.

Leta 1615 se je rodil papež Inocenc XII., s pravim imenom Antonio Pignatelli. Papež je postal leta 1691, umrl je leta 1700.

Leta 1733 se je rodil angleški fizik, kemik in filozof Joseph Priestley.

Leta 1741 se je rodil avstrijski cesar Jožef II., ki je nadaljeval razsvetljenske reforme Marije Terezije.

Leta 1764 se je rodil angleški premier Earl Grey, po katerem se imenuje mešanica različnih črnih čajev.

Leta 1781 je angleški astronom nemškega rodu William Herschel v ozvezdju Dvojčkov odkril sedmi planet Uran.

Leta 1848 se je na Dunaju začela tako imenovana marčna revolucija, ki je zrušila Metternichovo vlado, vendar jo je v kratkem času zadušila vojska. Že leta 1851 je avstrijski cesar Franc Jožef I., ki mu je bilo tedaj komaj 21 let, dobil znova vso oblast in nato več desetletij absolutistično upravljal z državo.

Leta 1860 se je rodil največji slovensko-avstrijski mojster samospeva in najbolj nekonvencionalen glasbenik druge polovice 19. stoletja Hugo Wolf.

Leta 1881 je bil po gregorijanskem koledarju ubit ruski car Aleksander II. - vanj so v bližini palače vrgli bombo. Po julijanskem koledarju so ga umorili 1. marca.

Leta 1899 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec John Hasbrouck van Vleck.

Leta 1900 so v Franciji omejili delo otrok in žensk na 11 ur dnevno.

Leta 1919 so ZDA priznale kraljevino SHS.

Leta 1921 je Mongolija razglasila neodvisnost.

Leta 1922 je tržaško sodišče prepovedalo uporabo slovenščine v svoji ustanovi. Sklep sodišča so kasneje uveljavili še v Pulju in Gorici. Oktobra 1925 pa so odlok zakonsko potrdili in je veljal v vsej Julijski krajini.

Leta 1925 so v ameriški zvezni ameriški državi Tennessee sprejeli zakon, s katerim so prepovedali poučevanje evolucije v šolah.

Leta 1926 se je rodil nekdanji predsednik Hondurasa Carlos Roberto Reina.

Leta 1946 je bil aretiran poveljnik Jugoslovanske vojske Draža Mihailovic.

Leta 1955 je umrl nepalski kralj Tribhuvan.

Leta 1957 je FBI aretiral zloglasnega sindikalnega voditelja Jimmyja Hoffo in ga obtožil podkupovanja.

Leta 1964 so mlado dekle Kitty Genovese umorili. Umor je videlo več deset ljudi, nihče pa ji ni pomagal, da bi jo rešili pred smrtjo. Raziskava, ki so jo izvedli psihologi, je pokazala, da gre za t. i. očividčev efekt.

Leta 1967 se je rodil kolumbijski nogometaš Andres Escobar. Umrl je 2. julija 1994, potem ko so ga v domovini ubili zaradi avtogola na tekmi svetovnega prvenstva proti ZDA.

Leta 1969 je začela veljati mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.

Leta 1975 je v 82. letu starosti umrl jugoslovanski pisatelj, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1961, Ivo Andrič. Njegova najbolj znana romana sta Most na Drini in Travniška kronika.

Leta 1979 so države Evropske gospodarske skupnosti uvedle skupno obračunsko denarno enoto ecu, predhodnika evra.

Leta 1991 je ameriško pravosodno ministrstvo objavilo, da bo Exxon plačal eno milijardo za čiščenje oljnega madeža po razlitju nafte iz tankerja Exxon Valdez na Aljaski.

Leta 1992 je vzhod Turčije prizadel potres, ki je imel 6,8 stopnje po Richterju. Terjal je več kot 500 žrtev.

Leta 1993 je snežni metež prizadel vzhod Amerike. Hude padavine so prizadele predel od Kube do kanadskega Quebeca.

Leta 1993 je 15-letna Ukrajinka Oksana Bajul postala najmlajša umetnostna drsalka z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu.

Leta 1994 je bila Brigita Bukovec na dvoranskem evropskem prvenstvu v Parizu v teku na 60 metrov četrta s časom državnega rekorda 7,94.

Leta 1996 je v škotskem Dunblanu morilec pobil 16 otrok in učiteljico, nato si je sodil sam.

Leta 1997 je na čelu indijskih misijonark Mater Terezo nasledila sestra Nirmala.

Leta 2004 je Avstrijec Hermann Maier četrtič v karieri postal skupni zmagovalec svetovnega pokala v alpskem smučanju.

Leta 2010 je slovenska padalka Irena Avbelj prvič postala evropska prvakinja v paraskiju.

Leta 2012 je sodišče v Gvatemali na 6.060 let zapora obsodilo nekdanjega pripadnika posebnih enot Pedra Pimentela zaradi sodelovanja pri pokolu leta 1982, ki je zahteval 201 žrtev. Višina kazni je bila predvsem simbolična, saj gvatemalski zakoni določajo, da lahko zapornik odsluži največ 50 let za rešetkami.

Leta 2012 je v avtobusni nesreči v Švici umrlo 28 ljudi, od tega 22 otrok. Vzrok nesreče ostaja neznan - obdukcija je pokazala, da voznik ni bil niti pod vplivom alkohola niti drog, kot vzrok nesreče pa so izključili tudi bolezen in možnost tehnične napake.

Leta 2013 so kardinali na konklavu za novega papeža izvolili argentinskega kardinala Jorgeja Maria Bergoglia. Ta je postal papež Frančišek.