Einstein je bil sin judovskih priseljencev. Njegov oče Herman Einstein je bil trgovec, mati Paulina pa hči premožnejšega trgovca z žitom. Kmalu po Albertovem rojstvu se je družina preselila v München. Tam je mladi Einstein obiskoval katoliško osnovno šolo in gimnazijo. Najraje je imel matematiko, latinščino in naravoslovje.

Leta 1894 se je družina zaradi slabega poslovanja očetove elektrotehniške trgovine preselila v Pavio pri Milanu. Albert se je odpovedal nemškemu državljanstvu in leta 1896 v Švici začel študirati matematiko in fiziko. Leta 1900 je diplomiral, leto pozneje pa je prejel švicarsko državljanstvo.

Leta 1905 je na züriški univerzi doktoriral in se zaposlil kot profesor, med študijem pa je spoznal tudi svojo prvo soprogo Milevo Maric, prijateljico Nikole Tesle.

Njegov največji uspeh je odkritje razmerja med energijo, maso in hitrostjo, ki je temelj današnje jedrske fizike. Splošno teorijo relativnosti je Einstein objavil 20. marca 1916. Izhodišči teorije sta načelo relativnosti in v vseh pogledih enaka hitrost svetlobe. V njej čas in prostor skupaj tvorita 4-razsežnostni prostor-čas. Enačba o ekvivalentnosti mase in energije, E = m x c2, je najbolj znana enačba posebne relativnostne teorije. Posplošitev o ohranitvi mase - energije je vplivala tudi na razvoj uporabe jedrske energije in s tem na razvoj atomske bombe.

Leta 1933 je s svojo drugo ženo Elso Einstein Löwenthal (ki je bila Albertova sestrična po mamini strani) odšel v ZDA na univerzo Princeton in čez deset let postal ameriški državljan. Leta 1939 je napisal pismo ameriškemu predsedniku Rooseveltu, v katerem ga je svaril pred možnostjo atomske bombe v rokah nacistov in tako spodbudil razvoj ameriške atomske bombe. Umrl je 18. aprila 1955.

Leta 752 je umrl papež Zaharij.

Leta 1489 je ciprska kraljica Catherine Cornaro prodala kraljestvo Benetkam.

Leta 1492 je kraljica Isabella Kastiljska izdala odlok, da se mora 150 tisoč Judov spreobrniti v kristjane ali pa se izseliti iz države.

Leta 1647 so v Ulmu Bavarska, Köln, Francija in Švedska podpisali mirovni sporazum.

Leta 1794 je Eli Whitney dobil patent za napravo, ki je odstranjevala semena iz bombaža.

Leta 1800 je kardinal Barnaba Chiaramonti postal papež. Ob izvolitvi je prevzel ime Pij VII.

Leta 1804 se je rodil "oče valčka" Johann Strauss starejši. Napisal je 152 valčkov, 32 četvork, 24 galopov, 18 koračnic in 13 polk. Zelo znan je njegov Radetsky marš.

Leta 1844 se je rodil italijanski kralj Umberto I.

Leta 1854 se je rodil nemški bakteriolog in utemeljitelj moderne kemoterapije Paul Ehrlich. Leta 1909 je odkril alvarsan, arzenov derivat arsfenamin, ki so ga uporabljali za zdravljenje sifilisa.

Leta 1875 se je rodil slovenski botanik Franc Jesenko.

Leta 1879 se je v nemškem Ulmu rodil eden največjih fizikov našega časa Albert Einstein.

Leta 1883 je umrl utemeljitelj historičnega materializma in znanstvenega socializma Karl Marx, avtor Kapitala. Marx je menil, da med delavskim razredom in kapitalisti, ki vodijo državo, obstaja nenehen konflikt. Upal je, da bo ta konflikt pripeljal do svetovne politične in družbene revolucije. Menil je, da bi delavci z združitvijo prišli do politične moči.

Leta 1903 je ameriški predsednik Theodore Roosevelt izdal odločbo, s katero je otok Pelican na Floridi razglasil za "okolje, kjer bodo ptice, ki živijo v naravi, živele in se razmnoževale". Tako je nastal prvi narodni park za zaščito naravnih vrst.

Leta 1903 je ameriški senat potrdil pogodbo za dograditev Panamskega prekopa.

Leta 1914 se je s podpisano carigrajsko mirovno pogodbo končala prva balkanska vojna.

Leta 1924 je umrl zgodovinar France Kos, najpomembnejši in najbolj sistematičen delavec prve generacije slovenskih kritičnih zgodovinarjev.

Leta 1937 je papež Pij XI. v encikliki obsodil cerkveno in rasistično politiko nacistične Nemčije.

Leta 1939 so nemške čete okupirale češkoslovaški regiji Bohemijo in Moravsko.

Leta 1943 je Japonska Kitajski vrnila zasežena ozemlja.

Leta 1945 so Američani po hudih in dolgotrajnih bojih z Japonci zavzeli tihooceanski otok Iwo Jima.

Leta 1958 se je rodil monaški knez Albert Alexandre Louis Pierre Grimaldi, bolj znan kot Albert II.

Leta 1964 je sodišče na električni stol obsodilo Jacka Rubyja, ki je ubil atentatorja na predsednika Johna F. Kennedyja Leeja Harveyja Oswalda.

Leta 1965 je umrl slovenski skladatelj Stanko Premrl, ki je med drugim uglasbil Prešernovo Zdravljico (danes slovensko himno).

Leta 1978 so izraelske enote napadle in zasedle južni Libanon. Libanonska vlada je z območja evakuirala najmanj 100 tisoč Libanoncev, umrlo pa je okoli dva tisoč ljudi.

Leta 1979 je v bližini Pekinga strmoglavilo letalo. Letalo je zadelo neko podjetje, umrlo pa je najmanj 200 ljudi.

Leta 1980 je v bližini Varšave med zasilnim pristajanjem strmoglavilo letalo. Umrlo je 14 članov ameriške boksarske reprezentance in 73 drugih ljudi.

Leta 1984 je bil v središču Belfasta Gerry Adams, vodja Sinn Feina, v napadu hudo ranjen.

Leta 1991 je bila po 16 letih v zaporu zaradi domnevnega bombnega napada na neki pub t. i. birminghamska šesterica osvobojena. Sodišče je odkrilo, da je policija ponaredila dokazno gradivo.

Leta 1995 je umrl ameriški fizik in astrofizik, ki je leta 1983 prejel Nobelovo nagrado za fiziko, William Alfred Fowler.

Leta 1995 je ameriški vesoljec Norman Thagard postal prvi Američan, ki je na ruskem vesoljskem plovilu odpotoval v vesolje.

Leta 1998 je potres s 6,9 stopnje po Richterju stresel jugovzhodni Iran.

Leta 2004 je papež Janez Pavel II. postal papež s tretjim najdaljšim mandatom v 2000-letni zgodovini krščanske cerkve.

Leta 2009 je najuspešnejša slovenska smučarska tekačica Petra Majdič dobila 30-kilometrsko tekmo v klasični tehniki v Trondheimu. Majdičeva je na 24. kilometru zaostajala za več kot 30 sekund, na koncu pa z izjemnim finišem prišla do 15. zmage v karieri.

Leta 2010 sta slovenska odbojkarska kluba osvojila srednjeevropsko ligo. Pri moških je naslov osvojil ACH Volley, pri ženskah pa Nova KBM Maribor.

Leta 2015 je Žan Košir osvoji veliki kristalni globus za skupno zmago v deskanju na snegu.