Grace Kelly se je rodila 12. novembra 1929 v Philadelphii Brendanu Kellyju starejšemu in Margaret Majer. Družina je bila zelo spoštovana v philadelphijski družbi. Oče je bil milijonar in olimpijski zmagovalec v veslanju. Njena strica sta bila znana umetnika; Walter Kelly je bil varietejski umetnik, George Kelly pa je bil znan pisec iger.

Kljub nasprotovanju družine je Grace najprej postala fotomodel, nato pa je zaigrala še v filmih. Leta 1951 je nastopila v svojem prvem filmu Fourteen Hours, stara je bila 22 let. Za film Mogambo je bila nominirana za oskarja za najboljšo žensko stransko vlogo, a ji je nagrado “izmaknila” Donna Reed za vlogo v filmu From Here to Eternity. Leta 1955 je bila za vlogo v filmu The Country Girl nagrajena z oskarjem za najboljšo žensko glavno vlogo.

Igrala je v filmih: Fourteen Hours (1951), High Noon (1952), Mogambo (1953), Dial M for Murder (1954), Green Fire (1954), Rear Window (1954), The Country Girl (1954), The Bridges at Toko-Ri (1954), To Catch a Thief (1955), The Swan (1956) in High Society (1956). Bila je prva igralka, katere obraz se je pojavil na poštni znamki.

Njen zadnji film je bila komedija High Society (1956), nato se je zaradi poroke z monaškim knezom Rainierjem III. umaknila s filmskih platen. Pred poroko naj bi Grace Kelly imela več ljubezenskih zvez, med drugim s Clarkom Gablom, Bingom Crosbyjem, Rayom Millandom, Williamom Holdnom, Olegom Cassinijem in Jean-Pierrom Aumontom.

Najpomembnejša razloga za poroko sta bila po Rainierjevem mnenju to, da je katoličanka in da ima lahko otroke. Pred Grace Kelly je bil Rainier v šestletni zvezi s francosko igralko Gisele Pascal, s katero se je razšel zato, ker naj ne bi mogla zanositi. Gisele se je pozneje poročila in imela otroke.

Rainier se je z Grace Kelly poročil 19. aprila 1956 in rodila mu je tri otroke - princeso Caroline Louise Marguerite, ki se je rodila 23. januarja 1957; Alberta II. Monaškega, ki je na svet privekal 14. marca 1958, in princeso Stephanie Marie Elisabeth, rojeno 1. februarja 1965.

Med vožnjo 13. septembra 1982 je doživela srčni napad in dan pozneje v bolnišnici umrla, ne da bi se zavedela. Stara je bila 52 let. Z njo je bila v avtomobilu tudi njena najmlajša hčerka Stephanie, ki je dobila lažje poškodbe. Po nekaterih virih naj bi Stephanie celo vozila in izgubila nadzor nad vozilom, ki naj bi zaradi tega zletelo s ceste. Princesa Grace je pokopana v katedrali svetega Nikolaja v Monte Carlu.

Leta 1321 je umrl italijanski pisec, filozof, politični mislec in največji italijanski pesnik Dante Alighieri.

Leta 1543 se je rodil peti jezuitski general Claudius Acquaviva. Pod njegovim vodstvom je ta meniški red dosegel vrh v kulturnem, gospodarskem in političnem pomenu.

Leta 1638 je umrl ameriški teolog John Harvard.

Leta 1712 je umrl italijansko-francoski matematik, astronom in inženir Giovanni Domenico Cassini I.

Leta 1752 je Velika Britanija s svojimi kolonijami sprejela gregorijanski koledar.

Leta 1760 se je rodil italijansko-francoski skladatelj Maria Luigi Carlo Zenobio Salvatore Cherubini. Večino življenja je preživel v Parizu, kjer je bil ena najvidnejših glasbenih osebnosti.

Leta 1769 se je v Berlinu rodil pomemben nemški naravoslovec in zemljepisec baron Friedrich Heinrich Alexander von Humboldt.

Leta 1812 je francoski cesar Napoleon I. Bonaparte s svojimi vojaškimi silami vstopil v Moskvo, ki pa so jo Rusi pri svojem umiku požgali in mu tako onemogočili prezimitev vojske in njeno oskrbo.

Leta 1847 se je rodil ruski elektrotehnik in izumitelj Pavel Nikolajevič Jabločkov.

Leta 1849 se je rodil ruski filozof Ivan Petrovič Pavlov.

Leta 1851 je umrl začetnik zgodovinskega romana v ameriški literaturi James Fenimore Cooper. Pisal je povesti o Indijancih in naseljencih. Najbolj znani deli sta Stezosledec in Poslednji Mohikanec.

Leta 1852 se je rodil srbski pisatelj Simo Matavulj.

Leta 1852 je umrl angleški vojskovodja in državnik, feldmaršal, vojvoda Arthur Wellesley Welington, ki se je proslavil v vojnah proti francoskemu cesarju Napoleonu I. Bonaparteju. Wellington je Veliko Britanijo zastopal na dunajskem kongresu, v letih od 1828 do 1846 pa je bil večkrat minister in predsednik britanske vlade.

Leta 1890 se je v Ljubljani rodil slovenski jezikoslovec, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Fran Ramovš. Velja za sistematičnega preučevalca zgodovine slovenske slovnice in narečij, zaradi česar je postal utemeljitelj teh ved na Slovenskem.

Leta 1916 se je začela sedma soška ofenziva, ki se je končala 16. septembra istega leta.

Leta 1916 je umrl francoski fizik in filozof Pierre Maurice Marie Duhem.

Leta 1917 je Rusija postala republika.

Leta 1926 je umrl dansko-irski astronom John Dreyer.

Leta 1930 so na nemških volitvah postali nacisti druga najmočnejša stranka.

Leta 1937 je v Pragi umrl ustanovitelj in prvi predsednik po prvi svetovni vojni nastale Češkoslovaške republike Tomaž Garrique Masaryk.

Leta 1940 so Nemci začeli letalske napade na srednjeangleška mesta.

Leta 1943 je avstralsko-ameriška vojska osvobodila Salamauo na Novi Gvineji.

Leta 1943 je Rdeča armada osvobodila Novorosisk.

Leta 1944 se je rodil košarkarski trener Larry Brown. V Ligi NBA je svoj največji uspeh dosegel junija 2004, ko je v prvi sezoni na klopi Detroit Pistonsov v finalu končnice s 4:1 ugnal zvezdniško ekipo Los Angeles Lakersov. V sezoni 2004/05 je Detroit šele v sedmi tekmi izgubil finalno serijo s San Antonio Spursi.

Leta 1947 je Tone Cerer v Monte Carlu na evropskem prvenstvu v plavanju osvojil bronasto medaljo na 200 metrov prsno.

Leta 1959 je sovjetsko vesoljsko plovilo Luna 2 kot prvi človeški izdelek te vrste treščila na Luno. Sonda se je raztreščila na vzhodnem delu Morja jasnosti (Mare Serenitatis), kakih 435 km od vidnega središča Lune.

Leta 1960 so na sestanku predstavnikov držav izvoznic nafte v Bagdadu sprejeli odločitev o ustanovitvi Opeca, ki ima sedež na Dunaju in ga sestavlja 12 držav članic.

Leta 1970 je umrl nemški filozof Rudolf Carnap.

Leta 1974 je bila odprta avtocesta med Ljubljano in Postojno.

Leta 1974 se je rodil atlet Hicham El Guerrouj, svetovni rekorder na 1.500 metrov (3:26,00, julija 1998 v Rimu).

Leta 1976 je umrl knez Pavel Karadžordževič, regent Kraljevine Jugoslavije.

Leta 1982 je po prometni nesreči umrla Grace Patricia Kelly, z oskarjem nagrajena igralka in monaška kneginja. Bila je prva igralka, katere obraz se je pojavil na poštni znamki.

Leta 1997 je v indijski rafineriji v Visakhapatamu na jugu države izbruhnil velik požar. Umrlo je 56 ljudi.

Leta 1997 je v iztirjenju vlaka, ko je pet vagonov ekspresnega vlaka zgrmelo z mostu v reko, v osrednji Indiji umrlo 81 ljudi.

Leta 1999 so nogometaši Maribora v svojem prvem nastopu v Ligi prvakov v Kijevu z 1:0 premagali Dinamo. Gol je dal Ante Šimundža.

Leta 2004 so košarkarji Litve so v Stockholmu tretjič postali evropski prvaki, potem ko so v finalu premagali Špance s 93:84.

Leta 2008 je Nemec Sebastian Vettel je na VN Italije postal najmlajši zmagovalec v zgodovini formule ene.

Leta 2013 so pobudniki zbrali že več kot 20 tisoč podpisov ljudi pod peticijo za znižanje poslanskih plač na minimalno plačo. Podpise so dopoldne odnesli v državni zbor.

Leta 2013 je slovenska reprezentanca na drugi tekmi drugega dela domačega EuroBasketa s 73:65 premagala izbrano vrsto Grčije, ki se je vrnila v velikem slogu in poskrbela za napeto končnico.