Kot nezakonski otrok se je rodil 13. decembra 1922, vendar se je po 2. svetovni vojni napačno kot datum rojstva navajal 19. december.

Karel Destovnik Kajuh je svoj vzdevek dobil po imenu rojstne hiše svojega deda v Skornem pri Šoštanju. Po osnovni šoli v Šoštanju je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer so ga 1940 izključili zaradi komunističnih idej in je nato šolanje nadaljeval v Mariboru. Od 1934 bil aktiven član komunistične mladinske organizacije (SKOJ), poverjenik Slovenske mladine (za Šoštanj in delno za celjsko gimnazijo) in je bil tudi aktiven v protifašističnih akcijah šoštanjskega Sokola.

V začetku 1941 so ga internirali v taborišče Ivanjica v Srbijo. 6. aprila 1941, ko je Nemčija napadla tedanjo Jugoslavijo, se je kot prostovoljec vključil v vojsko. 28. aprila 1941 ga je Gestapo odpeljal v zapor v Slovenj Gradcu in nato izpustil naslednji mesec. V Savinjski dolini se je nato skrival do septembra, ko je odšel v Ljubljano kjer se je pridružil NOB-ju.
Avgusta 1943 je odšel v partizane in je postal vodja kulturniške skupine v XIV. udarni diviziji.

Konec 1943 je v Starih Ogencah nad Juriščami divizijska tehnika razmnožila zbirko njegovih Pesmi (v 38 izvodih, opremil Janez Weiss - Belač). Januarja 1944 je odšel z divizijo čez Hrvaško na Štajersko in bil 22. februarja ustreljen na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem pri nenadnem napadu nemške izvidniške patrulje. Istega leta je izšla posthumna izdaja njegovih pesmi.

Med vojno sta sicer izšli dve njegovi zbirki in sicer Markacije in Pesmi, ki jih je pripravila partizanska tehnika v maloštevilni nakladi. Njegove pesmi so bile med ljudmi v vojni in po njej izredno priljubljene. Leta 1953 so Kajuha razglasili za narodnega heroja Jugoslavije.

Leta 324 je Licinius odstopil kot rimski cesar.

Leta 401 je umrl papež Anastazij I.

Leta 1187 je bil za papeža izvoljen Paulino Scolari, ki je ob izvolitvi prevzel ime Klemen III. Umrl je leta 1191.

Leta 1370 je umrl papež Urban V., s pravim imenom Guillaume de Grimoard, ki je vladal rimskokatoliški cerkvi iz Avignona.

Leta 1554 se je rodil oranski princ Philip William.

Leta 1683 se je rodil španski kralj Filip V.

Leta 1688 je Viljem Oranski vkorakal v London.

Leta 1842 so Združene države Amerike priznale neodvisnost Havajev.

Leta 1845 se je rodil srbski politik Nikola Pašić, vodja radikalne stranke SHS-a in tudi dolgoletni predsednik vlade Kraljevine SHS.

Leta 1852 se je rodil ameriški fizik Albert Abraham Mechelson. Leta 1907 je dobil Nobelovo nagrado za fiziko.

Leta 1906 se je rodil sovjetski državnik in partijski voditelj Leonid Brežnjev.

Leta 1915 je umrl nemški nevrolog Alois Alzheimer. Po njem se imenuje alzheimerjeva bolezen.

Leta 1941 je Adolf Hitler postal vrhovni poveljnik nemške vojske.

Leta 1941 je Združeno kraljestvo dvignilo starostno mejo vojaške obveznosti na 51 let in začelo novačenje žensk v oborožene sile.

Leta 1945 je Avstrija znova postala republika.

Leta 1946 se je začela vietnamska vstaja proti Francozom.

Leta 1953 je umrl ameriški fizik Robert Andrews Millikan, ki je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1957 je bila vzpostavljena redna letalska proga London-Moskva.

Leta 1961 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Eric Allin Cornell.

Leta 1963 se je Zanzibar osamosvojil. Postal je ustavna monarhija, ki ji vlada sultan.

Leta 1964 se je rodil litovski košarkar Arvidas Sabonis. Med letoma 1981 in 1989 je igral za Žalgiris. Leta 1984 si je z reprezentanco Sovjetske zveze priigral naslov svetovnega prvaka, tri leta pozneje pa še olimpijsko zlato v Seulu. V svoji zadnji sezoni (2003/04) se je vrnil k Žalgirisu in postal najkoristnejši igralec Evrolige.

Leta 1965 so v Franciji de Gaulla spet izvolili za predsednika republike.

Leta 1966 se je rodil italijanski alpski smučar Alberto Tomba. V svetovnem pokalu je dobil 50 tekem, na olimpijskih igrah pa je bil trikrat zlat. Prve zmage v svetovnem pokalu se je veselil novembra 1987. V sezoni 1994/95 je osvojil tudi skupni seštevek svetovnega pokala. Na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988 je zmagal v slalomu in veleslalomu, štiri leta pozneje v Albertvillu pa je bil najboljši v veleslalomu. Na svetovnih prvenstvih je bil dolgo brez zlata, leta 1996 v Sierri Nevadi pa je dobil obe tehnični disciplini.

Leta 1972 se je Apollo 17 vrnil na Zemljo.

Leta 1974 so začeli prodajati prvi osebni računalnik altair 8800.

Leta 1978 so policisti aretirali Johna Wayna Gacyja, ki je ubil 33 fantkov in mladeničev.

Leta 1984 je Velika Britanija potrdila predajo Hongkonga Kitajski. Hongkong je bil britanska kolonija od leta 1898.

Leta 1986 so iz izgnanstva v Gorkem izpustili sovjetskega jedrskega fizika in Nobelovega nagrajenca za mir 1975, Andreja Saharova. Zaradi nestrinjanja z vkorakanjem sovjetskih čet v Afganistan so ga leta 1980 izgnali v Gorki.

Leta 1996 je umrl italijanski igralec Marcello Mastroianni.

Leta 1997 je letalo boeing 737-300 letalske družbe Silkair strmoglavilo v reko Musi na Sumatri. Umrli so 104 ljudje.

Leta 1999 je smučarska tekačica Petra Majdič zablestela na šprintu za svetovni pokal v Asiagu. Zasedla je 2. mesto, zmagala je Norvežanka Bente Skari, ki je v finalu za 3,6 sekunde prehitela Majdičevo.

Leta 2001 so v Tosontsenglu v Mongoliji izmerili najvišji tlak na svetu. Znašal je 1085,6 hPa.

Leta 2004 je umrl angleški kemik in Nobelov nagrajenec Herbert C. Brown.

Leta 2004 je umrla italijanska sopranistka Renata Tebaldi, s celim imenom Renata Ersilia Clotilde Tebaldi.

Leta 2012 je Park Geun-hye postala prva predsednica Južne Koreje