Rodil se je 27. junija 1862 kot drugi otrok v družini Franca Puha iz Zagorcev in materi Neži iz Sakušaka, ki danes sodi pod občino Juršinci. Do smrti 19. julija 1914 v Zagrebu je prijavil več kot 30 patentov.

V vasi Rotman v juršinski župniji se je učil za ključavničarja. Leta 1880 je šel služit vojsko v Gradec. Tam se je dve leti boril za pridobitev dovoljenja za delo v mehanični delavnici in za pridobitev prostorov. Najprej je začel izdelovati kolesa, ki so ga zelo fascinirala, pozneje pa je njegovo pozornost pritegnila iznajdba motornih vozil.

Po daljšem preskušanju in izpopolnjevanju mu je uspelo zgraditi motocikel, ki je leta 1906 zmagal na sloviti dirki za pokal Gordon-Bennet in vozil s povprečno hitrostjo 77 km/h.

Vzporedno s proizvodnjo motociklov se je Puh začel ukvarjati z razvojem avtomobilov in kmalu je s svojimi vozili oskrboval tudi avstrijski dvor. Najbolj mu je uspel tip VIII, ki je med prvo svetovno vojno veljal za najzanesljivejši osebni in sanitetni avtomobil, v prometu pa se je obdržal še dolgo po koncu vojne. Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov.

Puhova tovarna je na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov, kar je bilo za tiste čase razmeroma veliko.

Leta 711 so muslimani premagali Zahodne Gote.

Leta 1333 je pri Halidon Hillu potekala še zadnja bitka za škotsko neodvisnost.

Leta 1427 je umrl srbski knez Štefan Lazarevič, sin kneza Lazarja, ki mu je sultan Bajazit I. ponudil vazalni položaj. Kot turški vazal je moral sodelovati na vojaškem pohodu v Vlaško. Sodeloval je v bitki pri Nikopolju leta 1396 in imel velike zasluge za zmago Turkov. Po angorski bitki se je Štefan osamosvojil in se približal Ogrski, ki mu je dala Mačvo in Beograd.

Leta 1720 so v Franciji imeli prvo inflacijo v zgodovini.

Leta 1810 je umrla pruska kraljica Louise Auguste Wilhelmine Amalie.

Leta 1814 se je rodil ameriški izumitelj Samuel Colt, ki je izumil revolver. Revolver so pozneje poimenovali po njem.

Leta 1819 se je rodil najpomembnejši švicarski pisatelj Gottfried Keller, predstavnik poetičnega realizma. Njegovi najbolj znani deli sta avtobiografski roman Zeleni Henrik in Züriške novele.

Leta 1834 se je v Parizu rodil francoski slikar in kipar Edgar Hilaire Germaine de Gas, bolj znan kot Edgar Degas. Motivi njegovih slik med drugim zajemajo podobe iz sveta plesalk, gledališča in konjskih dirk

Leta 1846 se je rodil ameriški astronom in fizik Edward Charles Pickering.

Leta 1848 se je v Združenih državah Amerike začel prvi kongres žensk. Njegov namen je bil opozoriti na politične pravice žensk, ki so poudarile zahtevo po volilni pravici in enakopravnosti v družbenem življenju.

Leta 1858 se je v Gorici rodil slovenski pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist Julius Kugy. Njegov oče je bil Korošec, ki se je pisal Kugaj.

Leta 1868 se je rodil italijanski ekonomist, politik in premier Francesco Saverio Nitti.

Leta 1870 je Francija Prusiji napovedala vojno.

Leta 1873 je William Gosse kot prvi Evropejec v Avstraliji odkril Ayers Rock oziroma Uluru, kot hrib imenujejo aborigini.

Leta 1877 je v prvem moškem finalu v Wimbledonu Spencer Gore premagal Williama Marshalla s 6:1, 6:2 in 6:4. Srečanje obeh Britancev si je ogledalo 200 gledalcev.

Leta 1893 se je v Bagdadiju rodil Vladimir Vladimirovič Majakovski, ruski pesnik in dramatik ter vodja futuristov. Ustvaril je komediji Velika Žehta in Stenica, z Misterijem buffo je naredil poskus nove dramatike.

Leta 1898 se je v Berlinu rodil nemško-ameriški filozof in sociolog Herbert Marcuse. Bil je predstavnik kritične teorije, ki je imela velik vpliv na študentsko gibanje v 60. letih.

Leta 1900 so odprli prvi odsek pariške podzemne železnice.

Leta 1903 je Francoz Maurice Garin postal skupni zmagovalec prve kolesarske Dirke po Franciji. Tour je bil dolg 2.428 km.

Leta 1906 so odprli Bohinjsko železniško progo. 158 kilometrov dolg del, sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst, so zgradili med letoma 1900 in 1906 kot povezavo srednje Evrope z Jadranskim morjem.

Leta 1914 je umrl slovenski inženir in industrialec Janez (Johann) Puch. Puch velja za veliko osebnost - izumitelja in ustvarjalca, ki je vidno zaznamoval začetek tehnične revolucije.

Leta 1943 so zavezniki prvič bombardirali Rim.

Leta 1947 je umrl burmanski revolucionar Aung San.

Leta 1947 se je rodil britanski kitarski virtuoz Brian May, znan predvsem kot član skupine Queen. Poleg njegovih solov svet pozna tudi tip kitare, Red Special, ki ga je s pomočjo svojega očeta razvil in patentiral May.

Leta 1967 je v trčenju dveh letal nad Severno Karolino umrlo 82 ljudi.

Leta 1979 so sandinisti v Nikaragvi strmoglavili režim, ki so ga podpirale tudi Združene države Amerike.

Leta 1984 je umrl hrvaški skladatelj Marko Tajčevič. Ustvarjal je pretežno krajša glasbena dela, med katerimi so posebej zaslovele klavirske miniature sedmih balkanskih plesov.

Leta 1996 so se v Atlanti z otvoritveno slovesnostjo začele 26. poletne olimpijske igre. Olimpijski ogenj je prižgal boksar Muhammad Ali, prireditev pa je uradno odprl ameriški predsednik Bill Clinton. Na otvoritveni slovesnosti je velik aplavz požel Slovenec Leon Štukelj, takrat najstarejši še živeči olimpijec. Igre je precej očrnila eksplozija bombe 27. julija med koncertom v olimpijskem parku. Umrla je ena oseba, ranjenih pa je bilo 110 ljudi.

Leta 2008 je umrla Anastasia Blue, ameriška pornozvezdnica. Rodila se je leta 1980.

Leta 2010 je v trčenju dveh vlakov na vzhodu Indije umrlo najmanj 61 ljudi, še 165 je ranjenih. Nesreča se je zgodila ponoči, ko se je en potniški vlak zaletel v drugega, ki je stal na postaji. Nesreča je bila posledica malomarnosti uprave železnic.

Leta 2010 je umrla Marija Kobi, gledališka, filmska in televizijska kostumografka. Med njenimi najbolj odmevnimi deli so kostumi za nadaljevanko Prešeren. S Televizijo Slovenija je vse od samih začetkov sodelovala pri vseh večjih igranih projektih: izrisala je kostume za Cvetje v jeseni, Primoža Trubarja, Ljubezen nam je vsem v pogubo in številne druge dramske, operne in otroške predstave.

Leta 2013 je sodišče v zadevi Istrabenz na prvi stopnji odločilo, da so Boško Šrot, Igor Bavčar ter Kristjan in Nastja Sušinski krivi zlorab položaja, pranja denarja in pomoči pri tem.