Maratoni so po svetu eni najbolj obiskanih športnih dogodkov. Foto: EPA
Maratoni so po svetu eni najbolj obiskanih športnih dogodkov. Foto: EPA
Tretji križarski pohod se je končal na današnji dan leta 1192. Foto: Wikipedia
Rommel se je moral na današnji dan umakniti iz Alam El Halfe v Severni Afriki. Foto: MMC RTV SLO
Hobit, Tolkien
Leta 1973 je umrl angleški pisatelj John Ronald Reuel Tolkien, avtor znamenitega Gospodarja prstanov. Foto: EPA
V bujto repo rekorderko so vsuli več kot 20 kilogramov prosene kaše. Foto: Organizator dogodka (poletni festival v Veliki Polani)

Sodeč po legendi je bil Fejdipid poslan z maratonskega bojišča v Atene z oznanilom, da so Grki porazili Perzijce v bitki pri Maratonu. Po izročilu je pretekel celotno razdaljo brez prestanka in ob prihodu planil v atensko skupščino ter vzkliknil "Nenikekamen!" ali "Zmagali smo!". Nato se je zgrudil in zaradi izčrpanosti umrl.

Pripoved o rojstvu maratona se je najprej pojavila v delu starogrškega filozofa Plutarha z naslovom O slavi Aten v prvem stoletju našega štetja, v katerem je citiral iz izgubljenega dela Heraklita Pontskega. A ime tekača v Plutarhovem zapisu variira, tako da se pojavlja Terzip iz Erhija oz. Evklej. Maraton je postal olimpijska disciplina leta 1896.


Leta 31 pr. n. št. so v pomorski bitki v Jonskem morju pri Akciju Rimljani z Oktavijanom na čelu premagali združeno floto rimskega vojskovodje Marka Antonija in njegove soproge, egipčanske kraljice Kleopatre VII.

Leta 1192 se je končala tretja križarska vojna.

Leta 1598 je ruska državna skupščina izvolila Borisa Godunova za novega carja Rusije.

Leta 1652 je v Neaplju umrl španski slikar in grafik Jose de Ribera lo Spagnoletto. Njegovi motivi so bili svetniki in puščavniki ter realistični žanrski prizori, kot je Deček s pohabljeno nogo. Krščen je bil 17. februarja 1591 v Valenciji.

Leta 1819 se je rodil slovenski jezikoslovec Matej Cigale.

Leta 1834 je umrl škotski arhitekt in gradbenik Thomas Telford.

Leta 1840 se je rodil italijanski pisatelj Giovanni Verga.

Leta 1850 se je rodil nemški fizik Woldemar Voigt.

Leta 1851 je umrl slovenski duhovnik in vinogradnik Matija Vertovec.

Leta 1853 se je rodil nemški kemik Wilhelm Ostwald, ki je za svoje znanstveno delo leta 1909 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1865 je v Dublinu umrl matematik in astronom sir William Rowan Hamilton. Ustvaril je pomembno matematično delo o optiki in razvil teorijo hiperkompleksnih števil, veliko pa je prispeval k uvajanju metode operatorjev mehaniki. Rodil se je 4. avgusta 1805 v Dublinu.

Leta 1870 so Prusi pri Sedanu ujeli Napoleona III., s polnim imenom Charles-Luis Napoleon Bonaparte. Napoleon III. je bil tretji sin Luisa Bonaparta, Napoleonovega brata in kralja Holandije. Preostanek življenja je preživel v izgnanstvu v Angliji. V Franciji pa se je začelo obdobje takoimenovane tretje republike.

Leta 1872 je bil na 5. kongresu prve internacionale v Haagu sprejet sklep o preselitvi Generalnega sveta v ZDA.

Leta 1894 se je rodil avstrijski pisatelj in novinar judovskega rodu Joseph Roth.

Leta 1908 se je rodil ruski raketni inženir Valentin Petrovič Gluško.

Leta 1910 je umrl francoski slikar Henri Julien Felix Rousseau.

Leta 1937 je zaradi težav s srcem v 74. letu starosti med sprehodom umrl baron Pierre de Coubertin, oče modernih olimpijskih iger. Po njegovi zamisli so ustanovili Mednarodni olimpijski komite, ki mu je načeloval od leta 1900 do 1925.

Leta 1940 so se Francoska pacifiška ozemlja pridružila Svobodni Franciji.

Leta 1942 se je moral feldmaršal Erwin Rommel, poveljnik nemško-italijanske oklopne armade, umakniti iz Alam El Halfe v Severni Afriki. To se je zgodilo po posvetu s svojimi štabnimi oficirji, ko je v poletnih mesecih že povsem izčrpal svoje zmogljivosti. Primanjkovalo mu je goriva in zavezniške pomorske sile so mu potapljale številne oskrbovalne kovoje iz Evrope. Feldmaršal Erwin Rommel je bil med drugim osumljen sodelovanja v antentatu na Hitlerja, julija leta 1944 se naredil samomor.

Leta 1944 je ameriški finančni minister Henry Morgenthau objavil načrt o povojni ureditvi Nemčije.

Leta 1945 so predstavniki japonskega Vrhovnega poveljstva na vojaški ladji Missouri podpisali popolno kapitulacijo Japonske. S podpisom te kapitulacije je bila druga svetovna vojna končana na vseh bojiščih. Japonska je s predajo izgubila vsa ozemlja, ki jih je v pol stoletja pridobila z oboroženimi spopadi.

Leta 1945 je po odstopu Bao Daia bila razglašena Demokratična republika Vietnam s predsednikom Ho Ši Minhom. Pred tem je bil bil razdeljen na tri dele: Tonkin na severu, Anam v osrednjem delu in Kočinčino na jugu.

Leta 1948 se je rodila ameriška učiteljica in astronavtka Sharon Christa McAuliffe.

Leta 1952 se je rodil Jimmy Connors. Na Odprtem prvenstvu ZDA v tenisu je Connors slavil trikrat, osvojil pa je tudi dva Wimbledona, in sicer v letih 1974 in 1982.

Leta 1960 sta sovjetski atletinji Tamara in Irina Press v Rimu postali prvi sestri, ki sta osvojili olimpijsko medaljo. Starejša Tamara je bila zlata v suvanju krogle in srebrna v metu diska, Irina pa je slavila v teku na 80 m z ovirami.

Leta 1964 se je rodil kanadski filmski igralec Keanu Reeves. Kljub številnim drugim vlogam in pogostim kritikam, da kot igralec nima dovolj širokega razpona, se je v filmsko zgodovino vpisal s trilogijo Matrica (predvsem prvim delom) bratov Wachowski.

Leta 1971 se je rodila ena najboljših slovenskih biatlonk Andreja Koblar (z dekliškim priimkom Grašič). Koblarjeva je trikratna zmagovalka tekem za svetovni pokal, na olimpijskih igrah leta 1998 pa je osvojila 5. mesto na 15 km, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev v Naganu. Poročena je z nekdanjim alpskim smučarjem Jernejem Koblarjem. V sezoni 2006/07 je sklenila kariero.

Leta 1972 je umrl slovenski pesnik Cene Vipotnik.

Leta 1973 je umrl angleški pisatelj John Ronald Reuel Tolkien, avtor znamenitega Gospodarja prstanov.

Leta 1992 je umrla ameriška genetičarka Barbara McClintock, ki je za svoje delo leta 1983 prejela Nobelovo nagrado.

Leta 1996 je filipinska vlada podpisala mirovni sporazum z muslimanskimi uporniki na otoku Mindanao. Državljanska vojna na južnem otoku Mindanao je trajala 24 let in terjala več kot 125.000 žrtev.

Leta 2001 je umrl južnoafriški kirurg Christiaan Neethling Barnard, ki je kot prvi na svetu presadil človeško srce.

Leta 2013 so Pomurci iz Londona prejeli uradno potrdilo, da so s kuhanjem dobre tone bujte repe postavili svetovni rekord. Tradicionalno rekordersko jed so v kotlu, ki je imel več kot dva metra premera in je tehtal dobrih 400 kilogramov, skuhaliže 7. avgusta na Pomurskem poletnem festivalu v Veliki Polani.