Stolpnica arhitekta Vladimirja Šubica je bila več desetletij simbol sodobne Ljubljane, še danes pa je ena najvišjih zgradb v prestolnici. Slavnostno so jo odprli prav 21. februarja.

Nebotičnik, zgrajen po naročilu Pokojninskega sklada, je zrastel na mestu srednjeveškega samostana. Zgradba s 13 nadstropji stoji na 16 stebrih in ima temelje, ki segajo 18 metrov v globino, zaradi česar velja za eno potresno najvarnejših zgradb v Ljubljani. Nebotičnik, ki v višino meri 70 metrov, je bil prva visoka zgradba v Ljubljani, ki se je dvignila nad baročno silhueto zvonikov. Sloko stolpnico označuje enotna prostornina, na vrhu nadgrajena z valjastim tempeljskim stebriščnim zaključkom.

Največja sreča: zavist sosedov
Ljubljančani so bili na Nebotičnik ponosni, njegova višina je vzbujala zavist pri južnih sosedih. Časopis Slovenski narod je 19. septembra 1931 pisal: "Na naš Nebotičnik smo Ljubljančani in Slovenci upravičeno ponosni. Prav tako poslopje so si zgradili v Kölnu, drugo nič višje imajo v Berlinu [...] Nebotičnik nam zavidajo Beograjčani in Zagrebčani in Beograjčani so že sklenili postaviti nebotičnik s 25 nadstropji, Zagrebčani bi jih pa seveda radi prekosili in hočejo napraviti nebotičnik s 27 nadstropji, samo da nimajo še potrebnega drobiža."

Vrhnja nadstropja so bila že od samega začetka namenjena gostinski dejavnosti, a je ta ob koncu 90. let zamrla, po temeljiti prenovi leta 2010 pa so ta nadstropja znova odprli. Danes sta v zgornjih nadstropjih Nebotičnika, ki je opevan tudi v skladbi skupine Bele vrane, obnovljeni kavarna in restavracija. Nekaj stanovanj v spodnjih nadstropjih so predelali v pisarne, sicer pa v njem, tako kot je bilo predvideno že pred 80 leti, delujejo različne trgovine, uradi in podjetja.

Leta 1431 se je začelo sojenje Ivani Orleanski.

Leta 1437 je umrl škotski kralj Jakob I.

Leta 1440 je bila ustanovljena Pruska konfederacija.

Leta 1513 je umrl papež Julij II., s pravim imenom Giuliano della Rovere.

Leta 1543 je v bitki združena etiopska in angleška vojska premagala muslimansko vojsko, ki jo je vodil Ahmed Gragn.

Leta 1613 je narodna skupščina za ruskega carja soglasno imenovala Mihaela I., ki je postal prvi car iz dinastije Romanov.

Leta 1677 je umrl nizozemski filozof judovskega rodu Baruch Spinoza.

Leta 1688 se je rodila švedska kraljica Ulrike Eleonora.

Leta 1728 se je rodil ruski car Peter III., mož Katarine Velike.

Leta 1804 so v Walesu v železarni Pen-y-Darren postavili prvi samoprezračevalni parni stroj.

Leta 1824 je umrl sin Napoleonove žene Josephine Eugene de Beauharnais.

Leta 1842 je John J. Greenough patentiral šivalni stroj.

Leta 1846 je umrl japonski vladar Ninko.

Leta 1875 se je rodila Jeanne Calment. Živela je 122 let in 164 dni in postala najdlje živeči človek vseh časov.

Leta 1878 so v New Havnu, ameriška zvezna država Connecticut, izdali prvi telefonski imenik.

Leta 1885 so svečano odprli spomenik Washington Monument.

Leta 1895 se je rodil danski biokemik in dobitnik Nobelove nagrade Carl Peter Henrik Dam.

Leta 1916 so Nemci začeli ofenzivo pri Verdunu.

Leta 1921 sta Poljska in Francija podpisali vojaški pakt.

Leta 1924 se je rodil prvi zimbabvejski predsednik Robert Mugabe.

Leta 1925 je izšla prva številka časopisa The New Yorker.

Leta 1926 je umrl danski fizik in Nobelov nagrajenec Heike Kamerlingh Onnes.

Leta 1927 se je rodil francoski modni oblikovalec Hubert de Givenchy.

Leta 1933 so slovesno odprli ljubljanski Nebotičnik.

Leta 1933 se je rodila Eunice Kathleen Waymon, bolj znana pod umetniškim imenom Nina Simone. Bila je ameriška pevka, pianistka in borka za človekove pravice, ki velja za eno velikih imen džezovske glasbe. Njen prepoznavni glasbeni stil je nastal kot mešanica gospela in popa s klasično glasbo.

Leta 1937 se je rodil norveški kralj Harald V.

Leta 1937 je Liga narodov tujim prostovoljcem prepovedala, da bi se udeležili španske državljanske vojne.

Leta 1941 je umrl kanadski fizik in dobitnik Nobelove nagrade Frederick Banting.

Leta 1945 se je rodil britanski igralec Alan Rickman (saga o Harryju Potterju, Robin Hood - princ tatov, Umri pokončno, Pravzaprav ljubezen, Sweeney Todd ...)

Leta 1947 je v New Yorku Edwin Land prikazal delovanje polaroidne kamere.

Leta 1953 sta Francis Crick in James D. Watson odkrila strukturo molekule DNK (deoksiribonukleinske kisline).

Leta 1955 se je rodil ameriški igralec Kelsey Grammer, še najbolj znan po naslovni vlogi v humoristični nanizanki Frasier.

Leta 1960 je kubanski predsednik Fidel Castro nacionaliziral vsa podjetja na Kubi.

Leta 1965 so prvi dan t. i. tedna narodnega bratstva na Manhattnu v New Yorku streli pokosili temnopoltega aktivista Malcolma X.

Leta 1968 je umrl avstralski patolog Howard Walter Florey, ki je leta 1945 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1970 je na letalu švicarske družbe Swissair, ki je bilo takrat v bližini Züricha, eksplodirala bomba. V nesreči je umrlo 38 potnikov in devet članov posadke.

Leta 1971 so na Dunaju podpisali konvencijo o uporabi psihotropnih substanc.

Leta 1972 je Richard Nixon kot prvi ameriški predsednik obiskal Kitajsko.

Leta 1972 je sovjetsko vesoljsko plovilo brez posadke Luna 20 pristalo na Luni.

Leta 1973 je v puščavi Sinaj izraelsko vojaško letalo sestrelilo libijsko potniško letalo. V nesreči je umrlo 108 ljudi.

Leta 1974 so zadnji vojaki zapustili desni breg Sueškega prekopa in tako izpolnili podpisano premirje z Egiptom.

Leta 1975 so bili zaradi Watergata nekdanji ameriški generalni tožilec John N. Mitchell in pomočnika v Beli hiši, H. R. Haldeman in John Ehrlichman, obsojeni na zaporno kazen.

Leta 1974 je skupščina SFRJ-ja sprejela novo ustavo.

Leta 1987 se je rodila kanadska igralka Ellen Page, ki se je najbolj spomnimo po vlogi noseče najstnice v indie komediji Juno. (Sicer je igrala še v Izvoru, srhljivki Hard Candy, Možeh X, Iz Rima z ljubeznijo ...)

Leta 1991 je slovenski parlament sprejel resolucijo o sporazumni ločitvi od SFRJ-ja.

Leta 1995 je v zaporu v Alžiriji nastal upor. V dnevu in pol je bilo ubitih 96 zapornikov in štirje stražarji.

Leta 1995 je Steve Fossett pristal v Leaderju v Kanadi in tako postal prvi človek, ki je sam z balonom preletel Pacifik.

Leta 1999 je umrla ameriška znanstvenica in dobitnica Nobelove nagrade Gertrude B. Elion.

Leta 2001 so s podelitve nagrad grammy kot zmagovalci med drugim odkorakali U2 (dobili so grammyja za album leta ter za najboljšo pesem, Beautiful Day).

Leta 2003 je več kot sto obiskovalcev koncerta skupine Great White umrlo v požaru.

Leta 2004 je bila v Rimu ustanovljena prva evropska politična stranka – Evropski zeleni.

Leta 2012 so se državljani Jemna napotili na predsedniške volitve - a na glasovalnih lističih je bila le ena sama možnost, ime podpredsednika Abda Rabbuha Mansurja Al Hadija

Leta 2013 je umrl ruski režiser Aleksej German, znan po filmih Moj prijatelj Ivan Lapšin in Dvajset dni brez vojne. V svojih filmih se je ukvarjal predvsem s Stalinom in obdobjem druge svetovne vojne, zato je imel precej težav s sovjetskimi oblastmi. Cenzurirali so njegov film o partizanih Preizkušnja na poti iz leta 1971, zato si ga je rusko občinstvo na velikih platnih lahko ogledalo šele leta 1985 pod Mihailom Gorbačovom.

Leta 2013 je v Hyderabadu na jugu Indije v razmaku nekaj minut razneslo dve bombi, ki sta ubili najmanj 21 ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih, šlo je za teroristični napad.

Leta 2013 je sirsko prestolnico Damask stresla silovita eksplozija avtomobila bombe, ki je zahtevala 83 smrtnih žrtev, 250 ljudi pa je bilo ranjenih. Eksplozija je odjeknila pred sedežem vladajoče stranke Baas.

Leta 2014 je Žan Košir osvojil drugo medaljo, osmo za Slovenijo v Sočiju! Tržičan je v finalu deskarskega paralelnega slaloma samo za 11 stotink izgubil zlato proti Rusu Vicu Wildu. Nekaj dni pred tem je v paralelnem veleslalomu osvojil bron.