Orwell - rojen 25. junija leta 1903 v Motihariju - si je denar služil tudi kot novinar, ob prebiranju njegovih del pa podatek, da je slovel tudi kot pronicljiv politični in kulturni komentator, ni presenetljiv. Strastni nasprotnik britanskega kolonializma, posebej v Indiji in Burmi, se je zavzemal za družbeno pravičnost, ko je delil izjemno slabe življenjske pogoje z delavskim razredom v Londonu in Parizu. Nasprotoval je vsakršnim totalitarizmom, bodisi nacističnemu ali sovjetskemu, in se udeležil državljanske vojne v Španiji.

Njegovi najbolj znameniti literarni deli sta verjetno romana Živalska farma in 1984. Družba, ki jo Orwell opisuje v romanu 1984, je prepredena s socialistično ideologijo na eni ter idejo brezmejne svobode na drugi strani. Družbo vodi Partija oziroma njen vodja Big Brother (Veliki brat), ki nadzira vse pore družbe. Partija vzdržuje svojo oblast tako, da prepričuje ljudi, da jim neprestano grozijo sovražniki. "Ko vojna postane neskončna, postane tudi nenevarna. Ko je vojna neskončna, stvari, kot je vojaška nujnost, ne obstajajo več. Napredek se lahko ustavi in tudi najbolje preverjeni podatki so lahko zanikani," piše v knjigi. Roman 1984 je bil preveden v več kot 65 svetovnih jezikov. Naslov romana, izrazoslovje, jezik in avtorjev priimek so postali sinonimi za izgubo zasebnosti za ceno državne varnosti, ki je postala zelo aktualna v dobi strahu pred terorizmom.
V Živalsko farmo je Orwell ujel alegorični prikaz skvaritve socialističnih idej za časa vladavine stalinizma v Rusiji. Živali na kmetiji preženejo kmeta s posestva in kmetijo upravljajo same. Enakopravnost pri tem seveda vse bolj izginja ...

Leta 304 je umrla sveta Agnes.

Leta 824 se v listini prvič omenja Celje, nova naselbina, ki so jo poselili Slovani.

Leta 1059 je umrl patriarh Grške pravoslavne cerkve Mihael Kerularij.

Leta 1118 je umrl papež Paskal II., s pravim imenom Rainerius da Bieda. Za papeža je bil izvoljen leta 1099.

Leta 1189 sta začela francoski kralj Filip II. in angleški kralj Richard I. zbirati vojsko, ki bi se odpravila na tretji križarski pohod.

Leta 1276 je bil za papeža po smrti Gregorja X. izbran Pierre de Tarentaise, ki je ob izvolitvi prevzel ime Inocenc V. Papež je umrl kmalu po izvolitvi.

Leta 1506 so prvi švicarski gardisti prispeli v Vatikan.

Leta 1519 je umrl španski raziskovalec Vasco Nunez de Balboa.

Leta 1521 je papež Leon X. izobčil Martina Luthra.

Leta 1527 je umrl španski osvajalec Juan de Grijalva.

Leta 1643 je Abel Tasman odkril otočje Tonga.

Leta 1699 je umrl angleški pisatelj Obadiah Walker.

Leta 1774 je umrl otomanski sultan Mustafa III.

Leta 1775 so v Moskvi usmrtili donskega kozaka Jemeljana Ivanoviča Pugačova, ki je vodil upor ruskih množic proti absolutizmu.

Leta 1789 so v Bostonu natisnili prvi ameriški roman z naslovom The Power of Sympathy or the Triumph of Nature Founded in

Truth.

Leta 1793 so v Parizu z giljotino usmrtili francoskega kralja Ludvika XVI.

Leta 1793 sta si Rusija in Prusija razdelili Poljsko.

Leta 1823 se je rodil madžarski pesnik Imre Madach.

Leta 1842 se je rodil slovenski publicist Pavel Turner.

Leta 1867 se je rodil nemški pisatelj Ludwig Thoma, znan pod psevdonimom Peter Schlemihl. Objavljal je pesmi, povesti in romane, v katerih je kritiziral zlagano moralo meščanske družbe. Znani sta njegovi deli Malomeščanske povesti in Lokalna železnica.

Leta 1885 se je rodil italijanski letalski konstruktor Umberto Nobile. Leta 1926 je z zrakoplovom norge preletel severni tečaj, dve leti pa je vodil polarno odpravo z zrakoplovom italia. Severovzhodno od Spitsbergov je doživel brodolom.

Leta 1887 je v avstralskem mestu Brisbane v enem dnevu padlo 465 milimetrov dežja. To so rekordne padavine za katero koli avstralsko glavno mesto.

Leta 1891 je umrla kanadska skladateljica Calixa Lavallee.

Leta 1899 je začelo obratovati podjetje Opel Motors.

Leta 1905 se je rodil modni ustvarjalec, ki je soustvarjal visoko modo petdesetih let, Christian Dior. Njegova slava je temeljla na kreiranju revolucionarne mode, ki jo je revija Vogue leta 1947 označila s terminom New Look. Njegove kolekcije so bile bolj čutne, saj je bil mojster v oblikovanju oblik in silhuet, linije so bile enostavne in "čiste". Zanj so bila značilna ozka ramena, stisnjen pas, poudrajeno oprsje in dolga široka krila ter cvetlični vzorci. Dior, ki je imel težave s srcem, naj bi 24. oktobra 1957 umrl zaradi srčnega infarkta, medtem ko je bil na shujševalni dieti v toplicah Montecatini v Italiji.

Leta 1907 je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza.

Leta 1908 so v New Yorku sprejeli zakon, po katerem je bilo ženskam prepovedano kaditi v javnosti.

Leta 1911 so v Monaku prvič priredili reli Monte Carlo, s katerim še danes začenjajo sezono najboljši vozniki relija na svetu.

Leta 1912 se je rodil nemško-ameriški biokemik, ki je za svoje delo leta 1964 prejel Nobelovo nagrado, Konrad Emil Bloch.

Leta 1919 so v Dublinu sprejeli resolucijo o neodvisnosti Irske. Krvava vojna je trajala od leta 1919 do leta 1921, ko je bila ustanovljena Svobodna irska država kot britanski dominion, protestantski Ulster - Severna Irska - pa je ostala v Veliki Britaniji.

Leta 1922 so v Švici izpeljali prvo slalomsko tekmo v alpskem smučanju.

Leta 1924 je umrl ruski revolucionar in prvi predsednik Sovjetske zveze - Vladimir Iljič Uljanov - Lenin.

Leta 1924 se je rodil ameriški igralec Telly Savalas.

Leta 1926 je umrl italijanski fizik in Nobelov nagrajenec Camillo Golgi.

Leta 1931 je umrl ruski skladatelj in dirigent Felix Blumenfeld.

Leta 1938 se je rodil slovenski pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer. Po končani gimnaziji se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina, nato pa je postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Od leta 1989 do 1993, je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik. Je tudi urednik zbirke Pričevanje, ki opisuje življenje Slovencev na Avstrijskem, spodnjem Štajerskem in v Istri v drugi polovici 19. stoletja. Med njegovimi vidnejšimi literarnimi deli sta Macesen: Roman o Ivanu Groharju (1978) in S tramovi podprto mesto (1983). Kajzer je dobitnik Levstikove nagrade in nagrade revije Sodobnost za najboljšo kratko zgodbo (2005).

Leta 1940 se je rodil najboljši igralec golfa do zdaj Jack Nicklaus. V svetovnem vrhu je bil od 60. do konca 90. let. Osvojil je rekordnih 18 "majorjev" in je eden izmed petih igralcev z grand slamom - zmago na vseh štirih največjih turnirjih. Šestkrat je zmagal na mastersu, petkrat na prvenstvu PGA, štirikrat na Odprtem prvenstvu ZDA in trikrat na Odprtem prvenstvu Velike Britanije. Leta 1978 ga je revija Sports Illustrated razglasila za športnika leta.

Leta 1941 se je rodil španski tenorist Placido Domingo.

Leta 1941 so Avstralci in Britanci napadli Tobruk v Libiji.

Leta 1942 so nemške čete pod vodstvom generala Rommla začele novo ofenzivo v zahodnoafriški puščavi.

Leta 1945 je Narodni odbor za Slovenijo izdal odredbo o ustanovitvi Slovenske narodne vojske.

Leta 1950 je bila v ameriški zvezni državi Indiana prepovedana knjiga o Robinu Hoodu.

Leta 1954 so Združene države Amerike v Grotonu, ameriška zvezna država Connecticut, splavile nautilus - prvo podmornico na jedrski pogon. Botra nautilusa je bila takratna prva dama ZDA Mamie Eisenhower.

Leta 1960 je v Ljubljani umrl pisatelj, pesnik in dramatik Ivan Pregelj. Njegovi najbolj znani deli sta Tolminci in Mlada Breda.

Leta 1962 se je rodila francoska igralka Marie Trintignant

Leta 1963 se je rodil nigerijski košarkar Hakeem Olajuwon, eden najboljših centrov v zgodovini Lige NBA. "Hakeem the Dream" je bil leta 1985 s povprečjem 20,6 točke in 11,9 skoka na tekmo drugi najboljši novinec sezone - takoj za Michaelom Jordanom. S Houstonom je leta 1994 in 1995 osvojil šampionski prstan.

Leta 1965 se je rodil ameriški DJ Jam Master Jay.

Leta 1975 se je rodil angleški nogometaš Nicky Butt.

Leta 1976 se je rodila angleška pevka, članica dekliške najstniške skupine The Spice Girls, Emma Bunton.

Leta 1976 je letalo concorde prvič poletelo na komercialni let.

Leta 1977 je ameriški predsednik Jimmy Carter oprostil skoraj vsem moškim, ki so se izognili vpoklicu v vietnamsko vojno.

Leta 1984 je umrl ameriški glasbenik Jackie Wilson.

Leta 1990 je John McEnroe na Odprtem prvenstvu Avstralije postal prvi teniški igralec, ki so ga izključili zaradi neprimernega vedenja.

Leta 1993 je umrl slovenski pisatelj Marko Švabić, njegovo najbolj znano delo je prvenec Sonce, sonce, sonce. Je eden vidnejših slovenskih prozaistov druge polovice dvajsetega stoletja, še posebej pomemben pa je kot začetnik tistega njenega toka, ki mu bodisi rečemo nova slovenska proza bodisi ludizem bodisi kako drugače.

Leta 1994 so Loreno Bobbitt spoznali za nedolžno zaradi začasne neprištevnosti, medtem ko je možu Johnu odrezala penis.

Leta 1997 je umrl ameriški menedžer Elvisa Presleyja polkovnik Tom Parker.

Leta 1995 je igralec Utaha John Stockton je z 9.922. podajo postal najboljši podajalec v zgodovini košarkarske Lige NBA.

Leta 1996 je Rene Mlekuž na slalomu za svetovni pokal v Veysonnazu s številko 64 osvojil drugo mesto. Andrej Miklavc je bil peti. Mlekuž je imel na prvi progi osmi čas, na koncu pa je dosegel največji uspeh v karieri. Za Francozom Sebastienom Amiezom je zaostal 37 stotink. Jure Košir je bil po prvi vožnji tretji, v finalu pa je odstopil. Predtem je Mlekuž le enkrat osvojil točke, in sicer za 27. mesto. Pozneje ni več stopil na zmagovalni oder tekem svetovnega pokala.

Leta 2003 je Kevin Mitnick lahko znova uporabil računalnik, potem ko se mu je iztekla sodna prepoved uporabe računalnika zaradi vdorov v več vladnih sistemov.

Leta 2008 je v 64. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrl novinar, publicist in pisatelj Marko Zorko. Bil je avtor dveh knjig, Mein kampf in kuharice Knjiga mrtvih. Dolgoletni sodelavec Radia Slovenija je bil znan predvsem po svojih kolumnah v različnih časopisih.
Leta 2012 je v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru umrl psihiater Slavko Ziherl, predstojnik katedre za psihiatrijo ljubljanske medicinske fakultete. Med drugim je bil dolgoletni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana, predavatelj na medicinski in pravni fakulteti, predsednik Združenja psihiatrov Slovenije in podpredsednik Evropskega odbora za psihiatrijo. Je avtor knjig o obvladovanju alkohola in o avtohipnozi ter številnih strokovnih člankov.