Minatti spada v pesniško generacijo, ki je začela pisati med vojno in nato nadaljevala povojno književnost. Minattijeve pesmi večinoma govorijo o odtujenem človeku, ki se zateka v naravo.

Minatti se je rodil v Slovenskih Konjicah. Pri desetih letih so se z družino preselili v Ljubljano. Leta 1943 je maturiral in začel študirati medicino, vendar pa študija nikoli ni dokončal. V vojnem času se je pridružil partizanom. Pri NOB-ju je bil udeležen od leta 1944 ter bil četni in bataljonski komisar, leta 1946 pa je bil demobiliziran. Po osvoboditvi je na Filozofski fakulteti študiral slavistiko in leta 1952 diplomiral.

Pesmi je začel pisati že v gimnaziji in jih objavljal v rokopisnem almanahu Utrinki, ki ga je izdajala skupina sošolcev, nato pa v reviji Umetnost. Med vojno je objavljal v partizanskih glasilih, pozneje pa je sodeloval pri Slovenskem zborniku, Novem svetu, Mladinski reviji, Slovenskem poročevalcu, Novih obzorjih, Sodobnosti, Pionirskem listu in drugih.

Njegova lirika je večinoma osebna, razpoloženjska in čustvena, slog pa impresionističen, novoromantičen, usmerjen tudi k ekspresionizmu. V pesmih prevladuje svobodni verz. Njegove zgodnje pesmi so otožne, prikazujejo tesnobo, samoto, negotovost in pesimizem, pozneje pa je začel ustvarjati pesmi o družbi in poeziji ter ljubezni in naravi.

Napisal je tudi nekaj pesmi za otroke in lutkovno igro Slamnati voliček (1951). Znan je po številnih prevodih, med drugim je prevedel delo francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja Mali princ. Umrl je 9. junija 2012 v Ljubljani.

Leta 238 sta bila Gordian I. in njegov sin Gordian II. razglašena za rimska cesarja.

Leta 1421 je bil v bitki ubit Thomas Lancastrski, prvi vojvoda Clarenški. Bil je drugi sin angleškega kralja Henrika IV.

Leta 1459 se je rodil svetorimski cesar Maximilian I.

Leta 1599 se je v Antwerpnu rodil nizozemski slikar, portretist Anthonis van Dyck, najpomembnejši predstavnik flamskega baročnega slikarstva. Bil je dvorni slikar angleškega kralja Karla I. Znan je predvsem po slikanju portretov ljudi, ki so imeli kratke, šilaste brade, poimenovane po njem kot vandyke. S svojo umetnostjo je močno vplival na angleške portretiste.

Leta 1622 so Indijanci pobili 347 angleških naseljencev v okolici Jamestowna v Virginii.

Leta 1648 se je rodil slovenski pisec in pridigar Tobija Lionelli, bolj znan kot Janez Svetokriški.

Leta 1784 so smaragdnega Budo prenesli v tajski Vat Phra Kaev, kjer stoji še danes.

Leta 1794 je ameriški kongres sprejel zakon, s katerim je bilo ameriškim ladjam prepovedano prevažati sužnje.

Leta 1797 se je rodil nemški kralj Wilhelm I.

Leta 1805 se je v Ljubljani rodil slovenski pianist in skladatelj Jurij Mihevc.

Leta 1809 je Karl XIII. zamenjal Gustava IV. Adolfa na švedskem prestolu.

Leta 1817 se je rodil Bahaulah, perzijski prerok vere bahai.

Leta 1832 je umrl nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in teoretik Johann Wolfgang Goethe. Vrhunec njegovega literarnega ustvarjanja je dramska pesnitev Faust, izrednega pomena pa je njegov roman v pismih Trpljenje mladega Wertherja.

Leta 1848 sta mesti Benetke in Milano razglasili neodvisnost.

Leta 1868 se je rodil Robert Andrews Milikan, ki se je ukvarjal s sevanjem iz vesolja. Leta 1925 je prvi uporabil izraz kozmični žarki. Raziskoval je predvsem v eksperimentalni fiziki. Razvil je merjenja osnovnega naboja in fotoefekta. Nobelovo nagrado je prejel leta 1923.

Leta 1875 se je rodil italijansko-nemško-slovenski izumitelj baron Anton Codelli von Fahnenfeld.

Leta 1887 se je rodil ameriški igralec in komik Chico Marx.

Leta 1907 se je rodila portugalska nuna Lucia dos Santos, ki je pričevala, da je v Fatimi videla Devico Marijo.

Leta 1924 se je rodil slovenski pesnik Ivan Minatti, najbolj znan po zbirki Nekoga moraš imeti rad.

Leta 1925 se je rodil slovenski pisatelj in politik Beno Zupančič. Znana je njegova novela Veter in cesta, romani Sedmina, Golobnjak, Noč in dan ter Plat zvona, pisal pa je tudi povesti za otroke.

Leta 1931 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Burton Richter.

Leta 1933 se je rodil iranski predsednik Abolhasan Banisadr.

Leta 1933 sta začeli delovati koncentracijski taborišči Dachau in Oranienburg.

Leta 1933 je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt podpisal zakon, ki je dovoljeval prodajo vina in piva.

Leta 1935 je Adolf Hitler slovesno odprl začetek prvega rednega tv-programa. S tremi večeri rednega tv-programa so za nekaj mesecev prehiteli britanski BBC. Na malem zaslonu se je pojavila Ursula Patschke, funkcionarka takratnih nemških pošt, ki tako velja za prvo televizijsko napovedovalko.

Leta 1938 je nemškima fizikoma Ottu Hahnu in Fritzu Strassmannu uspela cepitev uranovega jedra.

Leta 1945 so predstavniki Egipta, Sirije, Libanona, Transjordanije, Savdske Arabije, Iraka in Jemna v Kairu ustanovili Arabsko ligo, ki naj bi povezala arabske države, spodbujala gospodarsko rast regije in mirno reševala morebitne spore med članicami.

Leta 1948 se je rodil Andrew Lloyd Webber, zvezda med britanskimi skladatelji. Proslavil se je s številnimi muzikali, kot so Joseph & the Amazing Technicolor Dreamcoat, Jesus Christ Superstar, Cars, Evíta in Fantom iz opere.

Leta 1954 se je v Londonu po letu 1939 znova odprla borza, na kateri so prodajali zlato.

Leta 1958 je Fajsal postal kralj Savdske Arabije.

Leta 1958 se je rodil slovenski ekonomist in komisar v Evropski komisiji Janez Potočnik.

Leta 1960 sta Arthur Leonard Schawlow in Charles Townes prejela prvi patent za laser.

Leta 1965 je Bob Dylan izdal prvi album, na katerem je bilo slišati električna glasbila. Naslov albuma je bil Bringing It All Back Home.

Leta 1967 se je rodil italijanski kolesar Mario Cipollini, ki so ga klicali tudi Super Mario. V 17-letni karieri je dosegel 191 zmag.

Leta 1974 je bil v Združenih državah Amerike sprejet zakon o enakih pravicah žensk in moških.

Leta 1975 je v Stockholmu potekalo 20. tekmovanje za Evrovizijo. Zmagala je skupina Teach-In iz Nizozemske. Zapeli so pesem Ding-a-dong.

Leta 1976 se je rodila ameriška igralka Reese Witherspoon.

Leta 1978 je nemški akrobat Karl Wallenda iz cirkusa Flying Wallendas med izvajanjem akrobatske točke padel in se ubil. Wallenda je hodil po vrvi, ki je povezovala dva hotela v Portoriku.

Leta 1992 je bila na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru sprejeta t. i. Agenda 21, v kateri je bil ta dan predlagan za dan voda.

Leta 1995 se je vesoljec Valerij Poljakov vrnil na Zemljo, potem ko je v vesolju preživel 438 dni.

Leta 1996 je paragvajski vratar Jose Luis Chilavert na nogometni tekmi med Velezom in River Platejem gol dosegel s 60 metrov.

Leta 1997 se je komet Hale-Bopp najbolj približal Zemlji.

Leta 1997 je skakalec Primož Peterka postal prvi Slovenec, ki je v zimskih športih postal skupni zmagovalec svetovnega pokala.

Leta 1997 je Američanka Tara Lipinski v starosti 14 let in 10 mesecev postala najmlajša svetovna prvakinja v umetnostnem drsanju.

Leta 2004 je umrl šejk Ahmed Jasin, duhovni vodja palestinskega gibanja Hamas.

Leta 2005 je umrl Kenzo Tange, japonski arhitekt. Rodil se je leta 1913.

Leta 2006 je umrl Pierre Henri Clostermann, francoski letalski as 2. svetovne vojne, rojen leta 1921.

Leta 2009 je smučarska tekačica Petra Majdič sezono svetovnega pokala končala na 2. mestu.

Leta 2011 je sodišče v Tel Avivu nekdanjega izraelskega predsednika Mošeja Kacava zaradi posilstva in spolnega nadlegovanja uslužbenk obsodilo na sedemletno zaporno kazen in dve leti pogojno. Kacavu je sodišče naložilo tudi plačilo 20 tisoč evrov odškodnine. Zaporno kazen je začel prestajati 7. decembra 2011.