Slovenska veslača Luka Špik in Iztok Čop sta Sloveniji priveslala prvo zlato medaljo po samostojnosti leta 1991. Foto: EPA
Slovenska veslača Luka Špik in Iztok Čop sta Sloveniji priveslala prvo zlato medaljo po samostojnosti leta 1991. Foto: EPA
Rajmond Debevec
Sanjski slovenski dan na olimpijskih igrah v Sydneyju je dopolnil Rajmond Debevec. Foto: EPA
Leta 1930 se je rodil legendarni ameriški pevec, pianist in pisec besedil Ray Charles. Foto: EPA
Sigmund Freud
Leta 1939 je umrl avstrijski nevrolog in ustanovitelj psihoanalitične šole v psihologiji Sigmund Freud. Foto: EPA
Franc Rode
Leta 1934 se je na Rodici rodil Franc Rode. Foto: EPA

Rajmond Debevec je po razočaranjih na prejšnjih štirih olimpijskih igrah v Avstraliji uresničil svoje sanje. Z malokalibrsko puško je bil nepremagljiv v trojnem položaju 3 x 40. V ležečem položaju je nastreljal 397 krogov in bil tik za najboljšimi, v stoje je pometel s konkurenco (388 krogov) in tudi v kleče je vrhunsko opravil svoje delo (392 krogov).

S 1.177 krogi je postavil nov olimpijski rekord. V finalu, kjer tekmovalci opravijo deset strelov v stoječem položaju, je bil nezgrešljiv in je na koncu prepričljivo zmagal s 1275,1 kroga.

Iztok Čop in Luka Špik sta na jezeru Penrith upravičila vlogo favoritov v dvojnem dvojcu. Vodila sta od štarta do cilja. V cilju sta imela več kot sekundo prednosti pred Norvežanoma Tuftejem in Bekkejem. Bron je pripadel Italijanoma Calabreseju in Sartoriju. To je bila za Čopa že druga olimpijska kolajna, saj je bil v Barceloni leta 1992 z Denisom Žvegljem bronast v dvojcu brez krmarja. V Londonu leta 2012 je s Špikom osvojil olimpijski bron.


Leta 63 pr. n. št. se je rodil prvi rimski cesar Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust. Z njegovim vladanjem se je začelo 200 let trajajoče obdobje miru in razcveta rimskega imperija.

Leta 1253 je umrl češki kralj Vaclav I. Pšemisl, ki si je podredil Avstrijo ter s pomočjo nemških naseljencev in rokodelcev razvil Češko v močno državo z napredno kulturo.

Leta 1791 se je rodil nemški astronom Johann Franz Encke.

Leta 1850 je umrl urugvajski narodni junak Jose Gervasio Artigas.

Leta 1854 je umrl koroški narodnjak in književnik Matija Ahacel. Med drugim je izdal prvo slovensko posvetno pesmarico z melodijami.

Leta 1861 se je rodil nemški industrialec in inženir Robert Bosch, ustanovitelj obratov za elektrotehnične in finomehanične izdelke. Izumil je magnetni vžig za motorje. Prvi je začel izdelovati električno opremo za avtomobile.

Leta 1885 je v Münchnu umrl nemški slikar Carl Spitzweg.

Leta 1889 je umrl angleški pisatelj William Wilkie Collins.

Leta 1919 je umrl slovenski igralec Ignacij Borštnik. Bil je vodilna osebnost v prvi generaciji slovenskih poklicnih igralcev. Po njem je imenovana nagrada Borštnikov prstan.

Leta 1926 se je rodil ameriški džezovski saksofonist John Coltrane.

Leta 1934 se je na Rodici rodil Franc Rode, slovenski duhovnik, ljubljanski nadškof in metropolit, lazarist ter kardinal. Leta 1997 je na položaju ljubljanskega nadškofa in ljubljanskega metropolita zamenjal Alojzija Šuštarja. Za škofovsko geslo si je izbral Trubarjev rek "Stati inu obstati". Na tem položaju je ostal do leta 2004, ko ga je zamenjal Alojz Uran. 11. februarja 2004 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za prefekta kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. 24. marca 2006 ga je papež Benedikt XVI. na konzistoriju povišal v kardinala.

Leta 1930
se je rodil ameriški pevec, pianist in pisec besedil Ray Charles Robinson. V petem letu starosti je delno, čez dve leti pa popolnoma oslepel. Umrl je leta 2004.

Leta 1938 se je rodila avstrijska filmska igralka Romy Schneider, s pravim imenom Rosemarie Magdalena Albach - Retty. Umrla je 29. maja 1982 v Parizu, v 43. letu starosti.

Leta 1939 je umrl avstrijski nevrolog in ustanovitelj psihoanalitične šole v psihologiji Sigmund Freud, rojen kot Sigismund Schlomo Freud.

Leta 1939 so v New Yorku zakopali časovno kapsulo, v kateri so med drugim ženski klobuk, pipa in mikrofilmi. Zanamci naj bi jo odprli leta 6939.

Leta 1940
je Japonska napadla Indokino.

Leta 1942 je britanska vojska zavzela Tananarive.

Leta 1942 je italijanska vojska uničila nezakonito partizansko tiskarno Tehnika v Ljubljani.

Leta 1943 se je rodil španski pevec Julio Jose Iglesias de la Cueva.

Leta 1945 je bilo ustanovljeno košarkarsko moštvo New York Knickerbockers. Leta 1970 so Knicksi prvič postali prvaki Lige NBA. V nepozabnem finalu so s 4:3 ugnali LA Lakerse.

Leta 1950 je kongres Združenih držav Amerike sprejel znameniti Wood-Maccurranov zakon o notranji varnosti. Z njim se je začela protikomunistična gonja v ZDA.

Leta 1956 se je rodil italijanski nogometaš Paolo Rossi, ki je najbolj zablestel na svetovnem prvenstvu leta 1982 v Španiji.

Leta 1970 je umrl odlični slovenski slikar in grafik Veno Pilon.

Leta 1973 je umrl čilski pesnik in diplomat Pablo Neruda, s pravim imenom Ricardo Eliecer Neftali Reyes Basoalto.

Leta 1974 je britanska televizija BBC začela oddajati prvi teletekst na svetu, ki so ga poimenovali Ceefax.

Leta 1983 je umrl slovenski matematik Rajko Jamnik.

Leta 1991 je Armenija postala neodvisna država.

Leta 1993 so na zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja za prireditelja 27. poletnih olimpijskih iger leta 2000 izbrali Sydney.

Leta 1999 so košarkarji Uniona Olimpije na tekmi prvega kroga Evropske lige v skupini B premagali madridski Real s 73:63 (33:32).

Leta 2000 je Slovenija v Sydneyju dobila dva olimpijska zmagovalca: veslaški dvojec Čop-Špik in Rajmonda Debevca.

Leta 2002 je umrl slovenski pianist in pedagog Aci Bertoncelj.

Leta 2004 so prometu predali največji in najdaljši slovenski viadukt Črni Kal.

Leta 2011 se je pred sedežem poljske vlade v središču Varšave zažgal 49-letni moški. Za dejanje iz obupa se je odločil zaradi finančnih težav. Samovžig je sicer preživel.

Leta 2012 so košarkarji madridskega Reala po 27 letih v Zaragozi znova osvojili španski superpokal, potem ko so v finalu ugnali večnega tekmeca Barcelono s 84:95.

Leta 2012 se je angleški nogometaš John Terry odločil skleniti reprezentančno kariero.

Leta 2013 je mariborski Festival Lent na kongresu Mednarodnega združenja festivalov in prireditev (IFEA) v Pittsburghu v ZDA prejel tri nagrade. Za programsko knjižico so mu tako podelili zlato priznanje (ang. pinnacle award), srebrno priznanje pa za plakat in fotorazglednico Festivala Lent 2013.