Maks Fabiani, ki je na Dunaju študiral arhitekturo, je kmalu postal prepoznaven ustvarjalec in ga je prestolonaslednik Franc Ferdinand imenoval za osebnega svetovalca. V tem obdobju je Fabiani deloval tudi kot profesor na dunajski tehniški šoli.

Fabiani pa je hkrati deloval še v domovini. Ljubljanski župan Ivan Hribar mu je med popotresno obnovo slovenskega glavnega mesta zaupal urbanistično prenovo Ljubljane.

Fabianijevo urbanistično zasnovo Ljubljane nekateri še danes označujejo kot najboljši urbanistični načrt Ljubljane. Bil naj bi celo boljši kot poznejši Plečnikov. Fabianijeva vizija je kot središče sodobne Ljubljane predvidela Sodnijski trg, današnji Miklošičev park, ena izmed glavnih mestnih osi pa naj bi postala Miklošičeva ulica. Ob njej in v njeni bližini še danes stoji nekaj Fabianijevih stavb, in sicer palača Kleinmayer & Bamberg, Hribarjeva palača in Krisperjeva hiša, vse pa zaznamujejo za secesijo značilni in izredno očarljivi stilizirani cvetlični ornamenti. Fabianijeva pa je seveda tudi stavba Mladike, v kateri ima danes prostore ministrstvo za zunanje zadeve.

Njegove palače pa stojijo tudi na Dunaju (Artaria, Urania, Portois & Fix) in v Trstu (Casa Bartoli, Narodni dom).

Ob koncu prve svetovne vojne je leta 1917 v 53. letu starosti odšel z Dunaja, kjer je zapustil bleščečo univerzitetno kariero, mednarodno slavo, velemestne udobnosti ter osebni ugled. Vrnil se je na Kras, z namenom, da bi se posvetil delu pri prenovi porušenega Posočja, Goriške in Krasa.

Leta 1918, po razpadu Avstro-Ogrske, preidejo ta skoraj povsem uničena ozemlja pod Italijo, toda Fabiani dela ne konča. V naslednjih letih je nesebično pomagal obnavljati številne uničene vasi. Z 92 regulacijskimi načrti za naselja v Posočju, v južni Furlaniji, na Krasu in v Vipavski dolini si je Fabiani prislužil pomembno mesto v zgodovini evropskega prostorskega načrtovanja in arhitekture.

Še posebej je Fabianijevo delo zaznamovalo Štanjel, v katerem je med letoma 1935 in 1945 deloval tudi kot župan.

Leta 1365 je Metlika dobila mestne pravice.

Leta 1380 je umrla Katarina Sienska, ki je imela pomembno vlogo pri prestavitvi papeškega sedeža iz Avignona v Rim. Poleg Terezije Avilske je bila prva ženska, ki ji je bil podeljen naslov cerkvene učiteljice.

Leta 1429 je Ivana Orleanska osvobodila Orleans. Ko je bila stara 16 let, je slišala glas, ki ji je dejal, naj pomaga francoskemu kralju pri izgonu Angležev s francoskega ozemlja.

Leta 1780 se je rodil francoski pisatelj Charles Nodier.

Leta 1707 je z združitvijo angleškega in škotskega parlamenta nastalo Združeno kraljestvo Velike Britanije.

Leta 1855 je v Ljubljani nastala prva skupina katoliških rokodelskih pomočnikov.

Leta 1842 se je rodil avstrijski predstavnik klasične dunajske operete Karl Millöcker. Njegovi najbolj znani opereti sta Berač študent in Ubogi Jonatan.

Leta 1863 se je rodil ameriški založnik William Randolph Hearst.

Leta 1879 se je rodil angleški dirigent sir Thomas Beecham.

Leta 1882 se je rodil nizozemski umetnik H. N. Werkman.

Leta 1882 je Ernst Werner von Siemens v Berlinu preizkusil delovanje elektromota, predhodnika trolejbusa.

Leta 1895 se je rodil angleški dirigent Malcolm Sargent.

Leta 1899 se je rodil ameriški pianist, skladatelj in vodja orkestra Duke Ellington. Poleg Louisa Armstronga je bil najpomembnejši glasbenik in najbolj znana osebnost džeza.

Leta 1916 se je na Irskem začela velikonočna vstaja, v kateri so oboroženi irski nacionalisti od britanskih oblasti v Dublinu zahtevali, da se predajo.

Leta 1925 so v Parizu odprli razstavo, po kateri so poimenovali umetniško smer art déco.

Leta 1931 se je rodil angleški slikar nemškega rodu Frank Auerbach.

Leta 1936 se je v Mumbaju v Indiji rodil slavni dirigent Zubin Mehta.

Leta 1945 je ameriška vojska ob 17.15 osvobodila Dachau. Svobodo je dočakalo približno 3.000 jetnikov, med katerimi je bilo 1.746 Slovencev.

Leta 1945 se je Adolf Hitler poročil s svojo dolgoletno ljubico Evo Braun. Poročila sta se v berlinskem podzemnem bunkerju. Hitler je ta dan za svojega naslednika določil admirala Karla Donitza.

Leta 1946 se je rodil ameriški filmski režiser in scenarist John Waters.

Leta 1954 se je rodil ameriški komik Jerry Seinfeld.

Leta 1957 se je rodil irski igralec Daniel Day Lewis.

Leta 1958 se je rodila ameriška igralka Michelle Pfeiffer.

Leta 1963 se je rodila pevka Simona Weiss. Leta 1984 se je prijavila na tekmovanje za Miss Slovenije in osvojila drugo mesto. Odločilno za začetek njene glasbene kariere je takratno srečanje z Goranom Šarcem, članom v tistih letih izjemno priljubljene skupine, Rendez-Vous. Leta 1997 je dobila viktorja popularnosti. Leta 2004, ko se je po triletnem premoru vrnila na sceno, se je iz osebnih razlogov umaknila v zasebno življenje. V svoji karieri je prodala pol milijona nosilcev zvoka ter izdala 20 albumov.

Leta 1968 so prvič v New Yorku izvedli muzikal Lasje, ki je s prikazom hipijevske kulture postal simbol tedanje generacije.

Leta 1970 se je rodila ameriška igralka Uma Thurman.

Leta 1970 se je rodil ameriški teniški igralec Andre Agassi. Uspelo mu je zmagati na vseh štirih turnirjih za grand slam.

Leta 1980 se je rodil irski glasbenik, član skupine Westlife, Kian Egan.

Leta 1980 je umrl angleški filmski režiser, mojster grozljivk, Alfred Hitchcock. Njegovi najbolj znani filmi so Ptiči, Dvoriščno okno, Psiho, Rebeka in drugi.

Leta 1988 je umrl ameriški tenorist James McCracken.

Leta 2000 so košarkarji Krke Telekoma v drugi polfinalni tekmi Slovenske košarkarske lige premagali Union Olimpijo s 57:56 in se uvrstili v veliki finale.

Leta 2002 so ZDA znova postale članice Komisije za človekove pravice pri Organizaciji združenih narodov. Vnovično članstvo so pridobile, potem ko so ga leto prej izgubile. ZDA so bile do leta 2001 članice te komisije 50 let.

Leta 2004 sta Richard Cheney in George W. Bush pričala pred komisijo, ki je proučevala napad na WTC. Zaslišanje je bilo v Ovalni pisarni in je bilo za javnost zaprto. Zaslišanja komisija ni posnela na trak.

Leta 2005 je umrl ameriški televizijski scenarist in producent William J. Bell.

Leta 2007 je umrl nekdanji hrvaški premier in dolgoletni predsednik SDP-ja, 63-letni Ivica Račan.

Leta 2008 je na svojem domu v Baslu v 102. letu starosti umrl švicarski kemik Albert Hofmann, ki je odkril halucinogeno mamilo LSD.

Leta 2008 se je po 57 letih z mesta vodje bayreuthskega festivala oper Richarda Wagnerja umaknil skladateljev vnuk, tedaj 88-letni Wolfgang Wagner.

Leta 2009 je v celjski bolnišnici v 76. letu starosti umrl generalpolkovnik Konrad Kolšek, znan po tem, da je dal ukaz za napad JLA-ja na Slovenijo in tako začel vojno s Slovenijo.

Leta 2011 sta si britanski princ in prestolonaslednik William in njegova izbranka Kate obljubila večno zvestobo.

Leta 2014 je iz vladajoče stranke Pozitivna Slovenija izstopilo 13 poslancev, tudi tedanja premierka Alenka Bratušek. Razkol se je začel na kongresu nekaj dni pred tem, ko je bil za predsednika stranke znova izvoljen ustanovitelj Zoran Janković, dotedanja vodja Alenka Bratušek pa je napovedala, da se bo umaknila z mesta predsednice vlade, če ne bo imela podpore v lastni stranki. Dogajanju je sledil razpad vlade in predčasne volitve. Pozitivna Slovenija se ni več uvrstila v DZ.