Kljub mogočni pojavi - kdo se ga le ne bi spominjal kot Bedanca iz Kekčevih ukan - se je Polde Bibič vsem, ki so ga poznali, v spomin zapisal, z besedami Franceta Vurnika, "kot igralec širokega karakternega obsega in za možatost nenavadno tople človečnosti".

Poznejši igralec, pedagog in publicist se je 3. februarja 1933 rodil v Mariboru. Leta 1961 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, svojo igralsko pot pa je začel že prej, leta 1957, na odru osrednjega slovenskega gledališča. Ljubljanski Drami je ostal zvest tudi po uradni upokojitvi leta 1995, čeprav je redno gostoval tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem, hkrati pa nastopal v tržaškem in v eksperimentalnih gledališčih.

Na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je bil profesor za dramsko igro, vrsto let pa je bil tudi predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Zadnja leta je preživel v Centru starejših Medvode, umrl pa je 13. julija 2012.

Bibičev igralski opus obsega več kot 145 naslovov gledališkega repertoarja, več kot 200 radijskih iger, nastopil je v 36 filmih, 43 TV-dramah, 23 TV-serijah in treh kratkih študentskih filmih. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi Borštnikov prstan (1985), Župančičevo nagrado (1974), srebrni znak svobode Republike Slovenije (1996) in Sterijevo nagrado v Novem Sadu (1984).

Od doline šentflorjanske do mesta Goga
Čeprav mu niso bila tuja dela iz svetovne dramske zakladnice, je rad nastopal predvsem v odrskih postavitvah domačih dramskih del; med drugim je igral v Cankarjevih dramah Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci, Za narodov blagor in Hlapec Jernej, Kreftovih Kranjskih komedijantih, Grumovem Dogodku v mestu Gogi, Strniševih Žabah, Zajčevem Vorancu in Jančarjevem Velikem briljantnem valčku.

Širša slovenska javnost si ga bo seveda zapomnila po filmskih vlogah. Bibič je debitiral leta 1955 v vojni drami Trenutki odločitve Františka Čapa. Najpomembnejše vloge je odigral v filmih Matjaža Klopčiča - Na papirnatih avionih (1967), Cvetje v jeseni (1973), Vdovstvo Karoline Žašler (1976), Dediščina (1984), Moj ata, socialistični kulak (1987) - ter v filmih Jožeta Babiča Poslednja postaja (1971) in Let mrtve ptice (1973) Živojina Pavlovića.

Umrl je 13. julija 2012 v Ljubljani.

1468 je umrl Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, izumitelj umetnosti tiskanja s premičnimi črkami. Izdal je prvo tipografsko delo, Sveto pismo na 1.282 straneh. Gutenberg naj bi se ukvarjal tudi z bakrorezom, skupaj z umetnikom, znanim pod imenom Mojster igralnih kart.

Leta 1488 je portugalski raziskovalec Bartholomeu Diaz pristal v Mossel Bayu, potem ko je obplul Rt dobrega upanja.

Leta 1601 je bil zadušen upor uskokov v Senju. Turkom in Benečanom so se upirali celo stoletje. V času Ferdinanda II. je Senj leta 1652 postal svobodno mesto, sto let pozneje pa je postal del avstrijskega primorja.

Leta 1690 so v Massachusettsu natisnili prvi papirnati denar na ameriških tleh.

Leta 1783 je Španija priznala neodvisnost ZDA.

Leta 1758 se je rodil slovenski pesnik in časnikar, razsvetljenec Valentin Vodnik. V kmečko-obrtniški družini v Zgornji Šiški blizu Ljubljane rojeni Valentin Vodnik je med drugim napisal Veliko pratiko in Malo pratiko (1795-1806). V letih 1797-1800 je dvakrat tedensko izdajal prvi slovenski časopis Lublanske novice. Leta 1799 je izšla knjiga Kuharske bukve, leta 1818 pa Babištvo, priročnik za porodničarke. Napisal je več učbenikov za osnovne šole in nižje gimnazije. Te so prišle ob pomanjkanju učnih knjig v času Ilirskih provinc še kako prav, pomagale pa so vsaj k delni uresničitvi zamisli o pouku v slovenskem jeziku.

Pesniti je začel pod Pohlinovim vplivom. Svoje prve pesmi je objavljal v zborniku Marka Pohlina Pisanice. Med njimi je bolj znana pesem Zadovolne Krajnc, razsvetljenska hvalnica preprostemu Slovencu. Prvo slovensko pesniško zbirko Pesme za pokušino je izdal leta 1806.

Leta 1809 se je rodil Felix Mendelssohn Bartholdy, ki ga je njegov skladateljski kolega Robert Schumann imenoval za "Mozarta 19. stoletja".

Leta 1815 so v Švici odprli prvo komercialno sirarno.

Leta 1830 so v Londonu podpisali protokol, s katerim je bila kraljevini Grčiji zagotovljena popolna samostojnost.

Leta 1845 se je rodil slovenski književni zgodovinar in indolog Karel Glaser.

Leta 1859 se je rodil nemški letalski konstruktor, oče štuke Hugo Junkers. Umrl je na današnji dan leta 1935.

Leta 1862 je v Parizu umrl francoski fizik, astronom in matematik Jean-Baptiste Biot.

Leta 1867 je princ Mucuhito postal japonski cesar in prevzel ime Meidži.

Leta 1872 se je rodil makedonski revolucionar Goce Delčev, organizator makedonskega revolucionarnega gibanja v 19. stoletju. Umrl je leta 1903.

Leta 1874 se je rodila ameriška pisateljica Gertrude Stein. Umrla je leta 1946.

Leta 1889 se je rodil danski filmski režiser Carl Theodor Dreyer.

Leta 1898 se je rodil finski arhitekt Alvar Aalto.

Leta 1911 se je rodil ameriški igralec Robert Earl Jones, eden prvih slavnejših temnopoltih igralcev in oče danes bolj znanega Jamesa Earla Jonesa.

Leta 1904 se je rodil ameriški gangster Pretty Boy Floyd.

Leta 1913 so v ZDA sprejeli 16. amandma k ustavi. Tako je lahko zvezna vlada naložila vsem ameriškim državljanom plačilo davkov od dobička.

Leta 1916 so v züriškem kabaretu Voltaire predstavili novo umetnostno smer - dadaizem.

Leta 1918 so odprli najdaljši predor na svetu Twin Peaks Tunnel, namenjen izključno tramvajem. Dolg je bil 3.633 metrov.

Leta 1924 je umrl ameriški predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Woodrow Wilson.

Leta 1929 je umrl slovenski pisatelj Milan Pugelj.

Leta 1931 je Novo Zelandijo stresel močan potres, ki je zahteval 258 žrtev. Ta potres velja za najhujšo naravno katastrofo te države.

Leta 1933 se je v Mariboru rodil slovenski gledališki in filmski igralec Polde Bibič. Njegov igralski opus obsega več kot 145 naslovov gledališkega repertoarja, več kot 200 radijskih iger, nastopil je v 36 filmih (Cvetje v jeseni, Kekec, Moj ata, socialistični kulak ...), 43 TV-dramah, 23 TV-serijah in treh kratkih študentskih filmih.

Leta 1950 se je rodila ameriška igralka Morgan Fairchild.

Leta 1959 sta v letalski nesreči umrla Buddy Holly in Ritchie Valens.

Leta 1966 je sovjetsko plovilo Luna 9 kot prvi izdelek človeških rok uspešno pristalo na Luni.

Leta 1969 so na palestinskem narodnem kongresu v Kairu za predsednika Palestinske osvobodilne organizacije izbrali Jaserja Arafata.

Leta 1976 se je rodila avstralska igralka Isla Fisher.

Leta 1984 se je eden izmed vesoljcev, ki so s plovilom Challenger odpotovali v vesolje, prvi sprehodil v vesolju, ne da bi bil privezan.

Leta 1989 je zaradi kapi P. W. Botha odstopil z mesta predsednika Južne Afrike.

Leta 1989 je umrl ameriški filmski igralec in režiser John Cassavetes.

Leta 1996 je umrla ameriška igralka Audrey Meadows.

Leta 1998 so v Teksasu po letu 1984 usmrtili prvo žensko; to je bila Karla Faye Tucker.

Leta 1998 je letalo vojne mornarice ZDA pretrgalo nosilno pletenico kabinske žičnice na gori Cervis v italijanskih Dolomitih in povzročilo smrt 20 ljudi.

Leta 2003 je bila umorjena 40-letna igralka Lana Clarkson, ki je imela v osemdesetih kratko igralsko kariero in nastopila je tudi v kultnem B-filmu Barbarian Queen (1985). Ustrelil jo je slavni glasbeni producent Phil Spector, ki mu je sodišče šest let pozneje prisodilo najmanj 19 let za zapahi.

Leta 2005 je umrl gruzijski premier Zurab Žvanija.

Leta 2009 je v 77. letu starosti umrl slovenski fotograf Leon Dolinšek, mojster reportažne in gledališke fotografije.

Leta 2010 je v prometni nesreči umrl ameriški igralec Justin Mentell. Zaslovel je z igranjem v odvetniški seriji Zvezde na sodišču (Boston Legal).

Leta 2011 je v 59. letu starosti po dolgi bolezni umrla francoska igralka Maria Schneider, ki je nekoč z Marlonom Brandom 'poplesavala' v Zadnjem tangu v Parizu.

Leta 2011 je po svetu zaokrožila vest, da sta dan prej The White Stripes, vplivni in priljubljeni ameriški glasbeni par iz Detroita, razglasila, da razpuščata svojo skupino. Dvojec alternativnega rocka, sestavljen iz hiperproduktivnega Jacka Whita in njegove nekdanje žene Meg White, je sporočil, da se razhaja zaradi "neštetih razlogov", ki pa jih nista razkrila. Ob tem sta dobitnika več grammyjev dejala, da si želita "ohraniti tisto, kar je lepo in posebno pri bendu". Leta 2005 sta nastopila tudi v ljubljanskih Križankah.

Leta 2012 je zaradi raka na trebušni slinavki umrl gledališki in filmski igralec Ben Gazzara. V svoji dolgoletni karieri je nastopil v številnih šovih, filmih in predstavah ter sodeloval s priznanimi režiserji, kot je John Cassavetes. Z njim sta posnela več filmov, med drugim gangstersko dramo The Killing of a Chinese Bookie leta 1976. Leta 1998 je v kultni komediji Veliki Lebowski bratov Coen igral producenta pornofilmov Jackieja Treehorna, v Aferi Thomasa Crowna s Pierceom Brosnanom in Rene Russo pa stransko vlogo.

Leta 2013 je za posledicami poškodb umrl slovenski spidvejist Matija Duh. 23-letni Duh se je ponesrečil na dirki v Bahii Blanci, kjer je sodeloval na argentinskem prvenstvu. Po startu četrte vožnje je pri veliki hitrosti zadel motor italijanskega tekmeca Guglielma Franchettija in odletel v zaščitne gume, nato pa obležal na stezi.

Leta 2013 je umrl slovenski skladatelj, kitarist in pevec Danilo Kocjančič. Kocjančič je v 60. letih 20. stoletja ustanovil skupino Kameleoni, pozneje pa še zasedbe Boomerang, Labirint, Prizma, Bazar in Halo. Ustvaril je številne uspešnice, med drugim Portorož 1905, Dober dan in Amerika, ki so doživele več priredb. Pisal je tudi skladbe za druge izvajalce zabavne glasbe in doživljal uspehe na številnih festivalih.