Eifflov stolp je zasnoval arhitekt Gustave Eiffel, ki je med drugim zasnoval tudi most Ponte Maria Pia v Portu in sodeloval pri gradnji Kipa svobode in astronomskega observatorija v Nici. Prvotno ga je načrtoval kot glavno znamenitost barcelonske svetovne razstave, ki je potekala leta 1888, a so odgovorni za finance v katalonski prestolnici sklenili, da je projekt preprosto predrag.

Stolp je visok 324 metrov (z anteno) in tehta 10.000 ton, od tega kovinska struktura 7.300 ton. Skoraj dve leti ga je gradilo 300 delavcev, ki so skupaj spojili 18.038 kosov železa, pri čemer so uporabili 2,5 milijona kovic.

Ta mogočna konstrukcija v Parizu sprva ni bila sprejeta z navdušenjem. Leta 1887 je skupina umetnikov, v kateri so bili tudi pisatelj Guy de Maupassant, arhitekt Charles Garnier in skladatelj Charles Gounod, zbirala podpise proti temu "nepotrebnemu in monstruoznemu projektu". Tudi sam Eiffel je bil o projektu, pri katerem sta sodelovala še inženirja Maurice Koechlin in Emile Nougier, sprva nekoliko v dvomih. Popolnoma je vanj začel verjeti šele, ko je se je v njegovo načrtovanje vključil tudi arhitekt Stephen Sauvestere.

Danes skoraj ni Parižana, ki bi se zgražal nad Eifflovim stolpom in bi tako kot nekoč 'svet modrih' trdil, da na obzorju ždi strašljiv stolp, ki meče gnusno senco na Pariz. Stolp je veliki ponos celotne Francije in nihče ne izpodbija zapovedi, da novogradnje ne smejo preseči višine stolpa. Eifflov stolp je tako skoraj po pravilu središče javnih proslav, ob katerih ga odenejo v prav posebne barve.

Leta 1492 je španski vladar Ferdinand Aragonski izdal edikt, s katerim je iz Španije izgnal vse Jude. Temu zgledu je leta 1497 sledila tudi Portugalska, naslednje leto pa še Navarra.

Leta 1499 se je rodil Giovanni Angelo Medičejski, ki je ob izvolitvi za papeža leta 1559 prevzel ime Pij IV.

Leta 1519 se je rodil francoski kralj Henrik II.

Leta 1596 se je rodil francoski filozof in matematik Rene Descartes, ki je zavrgel sholastiko in utemeljil novoveško filozofijo.

Leta 1675 se je rodil Prospero Lorenzo Lambertini, ki je ob izvolitvi za papeža leta 1740 prevzel ime Benedikt XIV. Umrl je leta 1758.

Leta 1718 se je rodila portugalska regentka Marianne Victoria Borbonska.

Leta 1723 se je rodil danski kralj Friderik V.

Leta 1727 je v Londonu umrl znameniti matematik in fizik sir Isaac Newton, utemeljitelj Newtonovih zakonov in nadarjen astronom.

Leta 1732 se je rodil veliki avstrijski skladatelj Franz Joseph Haydn, ki je poleg Mozarta in Beethovna tretji velikan dunajske klasike. Končal je razvoj sonatne oblike, napisal je številne sonate in koncerte, maše, opere in oratorija Stvarjenje in Letni časi.

Leta 1809 se je rodil ruski pisatelj, dramatik in komediograf ukrajinskega rodu Nikolaj Vasiljevič Gogolj. Je vodilni predstavnik prvega obdobja ruskega realizma. Znane so njegove novele Večeri na pristavi blizu Dikanjke, Nos, Plašč in druge, napisal je povest Taras Buljba, roman Mrtve duše, komedijo Revizor in številne druge.

Leta 1854 so Japonska in ZDA podpisale sporazum, s katerim se je Japonska po več stoletjih osame odprla svetu.

Leta 1855 je v Haworthu umrla angleška pisateljica Charlotte Bronte, avtorica romanov Jane Eyre in Villette.

Leta 1871 se je rodil eden od voditeljev irskega boja za neodvisnost Arthur Griffith. Sodeloval je pri pogajanjih o odcepitvi Irske, ustanovil je tednik United Irishman, v katerem so sodelovali znani irski pisatelji, sam pa je pisal članke, v katerih je pozival Irce k samostojni državi. Leta 1902 je ustanovil skupino somišljenikov, ki je pozneje oblikovala politično krilo Irske republikanske armade Sinn Feinn. Nekaj časa je bil tudi predsednik Irske.

Leta 1871 se je rodil ustanovitelj in vodja ruskega baleta Sergej Djagilev. Dolga leta je deloval tudi v Parizu in Monte Carlu.

Leta 1889 so v Parizu slovesno odprli Eifflov stolp tudi za obiskovalce. Ta 320 metrov visoki antenski železni stolp je bil zgrajen za pariško svetovno razstavo leta 1889. Zgradili so ga po načrtih Gustava Eiffla.

Leta 1906 se je rodil japonski fizik, ki je leta 1965 prejel Nobelovo nagrado, Šiničiro Tomonaga.

Leta 1917 so ZDA od Danske kupile Deviške otoke in za njih odštele 25 milijonov dolarjev.

Leta 1930 je bilo ustanovljeno ameriško filmsko razsodišče, ki je uvedlo stroga pravila o spolnosti, goloti, veri, nasilju in kriminalu v filmih za naslednjih 40 let.

Leta 1931 je potres uničil nikaragovsko mesto Managua. Umrlo je dva tisoč ljudi.

Leta 1934 se je rodil italijanski fizik in Nobelov nagrajenec Carlo Rubbia.

Leta 1948 je ameriški kongres sprejel Marshalov načrt za pomoč Evropi. ZDA so do junija 1951 zahodnoevropskim državam dale 13 milijard dolarjev gospodarske pomoči.

Leta 1949 je umrl slovenski pripovednik, dramatik, kritik in gledališki ravnatelj Fran Govekar. Sam je pisal črtice in novele, znana je sentimentalna povest Ljubezen in rodoljubje in sodobni roman po naturalističnih zgledih V krvi.

Leta 1955 se je rodil škotski glasbenik, član skupine AC/DC, Angus Young.

Leta 1959 je 14. dalajlama Tenzin Gjatso prečkal mejo z Indijo in dobil politični azil.

Leta 1964 se je v Braziliji začela diktatura generala Castella Branca.

Leta 1966 je Sovjetska zveza izstrelila vesoljsko plovilo Luna 10, ki je postalo prvo plovilo, ki je vstopilo v orbito Lune.

Leta 1967 je Jimi Hendrix prvič zažgal eno od svojih kitar na odru londonskega Astoria Theatra. Zaradi opeklin na rokah je končal v bolnišnici.

Leta 1970 je po 12 letih v orbiti vesoljsko plovilo Explorer 1 ponovno vstopilo v Zemljino atmosfero.

Leta 1970 je umrl ruski general Semjon Konstantinovič Timošenko.

Leta 1970 je osem teroristov iz japonske Rdeče armade ugrabilo letalo boeing 727 na tokijskem mednarodnem letališču. Teroristi so vihteli samurajske meče in bili oboroženi z bombami.

Leta 1980 je umrl ameriški atlet Jesse Owens. Osvojil je štiri zlate medalje na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936.

Leta 1991 so zaradi političnih preobratov v državah vzhodne Evrope v Moskvi razpustili Varšavski pakt.

Leta 1994 je časnik Nature objavil, da so v Etiopiji našli prvo popolnoma ohranjeno lobanjo človečnjaka - Australopithecus afarensis.

Leta 1996 je Valentino Rossi prvič nastopil na tekmi svetovnega prvenstva v motociklizmu. V razredu do 125 ccm je z aprilio v malezijskem Šah Alamu zasedel 6. mesto.

Leta 1997 je 16-letna Martina Hingis postala najmlajša igralka na vrhu teniške letvice WTA. Švicarka je na prvem mestu nasledila Nemko Steffi Graf.

Leta 1998 je Netscape svojo bazno kodo dovolil uporabiti nepridobitni organizaciji Mozilla Foundation, ki je nadzorovala razvoj Mozille.

Leta 2004 so Trg Sandton v južnoafriškem Johannesburgu preimenovali v Trg Nelsona Mandele.

Leta 2007 je v Sydneyju v Avstraliji v prvi kampanji Ura za Zemljo (Earth Hour) v okviru boja proti podnebnim spremembam luči ugasnilo 2,2 milijona ljudi.

Leta 2010 je srbski parlament po letih zanikanja sprejel deklaracijo, s katero je obsodil zločin v Srebrenici. Ta korak je od Beograda pred tremi leti zahtevalo Meddržavno sodišče v Haagu.