Njegov cilj je bil prevlada Francozov v Evropi. Cilj njegove zunanje politike sta bila prevlada Francije v Evropi in ustavitev habsburške sile. To mu je uspelo v devolucijski in nizozemski vojni. V pfalški nasledstveni vojni pa je vseeno ostal brez novih ozemelj.

Po vojni med Španijo in Francijo je Mazarin, ki je vladal namesto mladega Ludvika XIV., prisilil Španijo, da je podpisala pirenejski mir (1659). Francija je s tem mirom dosegla nekaj ozemlja na jugu, trdno mejo v Pirenejih in ženitno pogodbo med Ludvikom XIV. in najstarejšo hčerko španskega kralja Filipa IV.

Leta 394 je vojska vzhodnorimskega cesarja Teodozija I. premagala Evgenija v bitki pri Mrzli reki (Fluvius frigidus, danes potok Hubelj v Ajdovščini).

Leta 1568 se je v Stilu v Kalabriji rodil italijanski dominikanec in filozof Tommaso Campanella. Leta 1569 je umrl eden najznamenitejših nizozemskih slikarjev Pieter Bruegel starejši.

Leta 1600 je angleška kraljica Elizabeta I. ustanovila Vzhodnoindijsko družbo.

Leta 1844 je bilo ustanovljeno Historično društvo za Kranjsko.

Leta 1735 se je v Leipzigu rodil nemški skladatelj Johann Christian Bach, sin bolj znanega Johanna Sebastiana Bacha.

Leta 1767 se je v Hannovru rodil nemški pisatelj in jezikoslovec Avgust Wilhelm von Schlegel. Z bratom sta izdajala časopis Athenaum. Prevajal je Danteja, Calderona de la Barco in Shakespearja.

Leta 1791 se je v Berlinu rodil Giacomo Mayerbeer, s pravim imenom Jakob Liebmann Meyer Beer, zelo uspešen skladatelj francoske opere.

Leta 1847 se je rodil ameriški izobčenec Jesse Woodson James.

Leta 1857 je umrl francoski filozof Isidore Marie Auguste Francois Xavier Comte, utemeljitelj pozitivizma in sociologije kot znanosti.

Leta 1896 se je rodil slovenski matematik Ivo Lah.

Leta 1896 se je rodil avstrijski pisatelj Heimito von Doderer, ki je v svojih pripovednih delih opisoval vdor zmede v človeška življenja in razmah demoničnosti.

Leta 1902 je umrl nemški patolog in politik Rudolf Ludwig Karl Virchow.

Leta 1904 so v Beogradu odprli prvo jugoslovansko slikarsko razstavo, na kateri so imela vidno vlogo zlasti dela slovenskih impresionističnih slikarjev.

Leta 1905 je bilo konec japonsko-ruske vojne.

Leta 1906 je umrl avstrijski fizik in filozof Ludwig Edward Boltzmann.

Leta 1912 se je rodil ameriški skladatelj John Milton Cage.

Leta 1914 je od 5. do 12. septembra potekala znamenita bitka na Marni, kjer so se spopadle nemške in francoske vojaške sile. V bitki so se izjalovili nemški vojni načrti. Pomenila je preobrat v prvi svetovni vojni.

Leta 1929 se je rodil ruski vesoljec Andrijan Grigorjevič Nikolajev.

Leta 1930 je posebno fašistično sodišče v Trstu na smrt obsodilo slovenske narodne revolucionarje Ferda Bidovca, Franeta Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča.

Leta 1936 se je rodil slovenski slikar Vinko Tušek.

Leta 1940 se je rodila ameriška filmska igralka Jo Raquel Tejada, bolj znana kot Raquel Welch.

Leta 1942 je kapituliralo rusko mesto Novorosijsk.

Leta 1944 so Nizozemska, Belgija in Luksemburg podpisale sporazum o t. i. območju Beneluks.

Leta 1944 je Sovjetska zveza napovedala vojno Bolgariji.

Leta 1946 se je rodil zanzibarsko-britanski glasbenik Farrokh Bulsara, bolj znan kot Freddie Mercury. Bil je pevec skupine The Queen.

Leta 1951 se je rodil legendarni nemški nogometaš Paul Breitner. Z Bayernom iz Muenchna je osvojil pet naslovov nemškega prvaka, dvakrat je bil tudi španski prvak z Realom iz Madrida.

Leta 1967 se je rodil nemški nogometaš Matthias Sammer. Leta 1990 je bil z Nemčijo svetovni, šest let pozneje pa še evropski prvak.

Leta 1970 se je na treningu za veliko nagrado Italije v formuli ena v Monzi smrtno ponesrečil Avstrijec Jochen Rindt, ki je posmrtno osvojil naslov svetovnega prvaka.

Leta 1972 je skupina palestinskih komandosov na olimpijskih igrah v Muenchnu napadla izraelsko športno moštvo. V olimpijski vasi so ubili dva športnika, druge pa zadržali kot talce. V tragediji, ki je sledila na letališču, je umrlo še 18 oseb.

Leta 1973 se je v Alžiru začela 4. vrhunska konferenca neuvrščenih držav. Udeležilo se je je 75 udeležencev s pravico glasovanja, devet opazovalcev in trije gostje.

Leta 1975 je najboljša teniška igralka vseh časov, Čehinja Martina Navratilova, v New Yorku zaprosila za politično zatočišče.

Leta 1993 se je trikratni svetovni motociklistični v razredu do 500 ccm prvak Wayne Rainey hudo poškodoval na VN Italije. Kljub temu, da je po nesreči ostal paraliziran, je ustanovil lastno ekipo "Yamaha team Rainey".

Leta 1995 je Francija začela izvajati podzemne jedrske poskuse na atolu Mururoa, kar je svetovna javnost ostro obsodila. Skupine okoljevarstvenikov so na Tahitiju protestirale dva dni.

Leta 1997 je v Kalkuti v Indiji umrla Nobelova nagrajenka za mir mati Tereza. Rodila se je 27. avgusta 1910 v Skopju s pravim imenom Agnes Gonxha Bojaxhiu. V Kalkuti je leta 1950 ustanovila družbo Misionarske sestre. Umrla je 5. septembra v Kalkuti v Indiji. Nobelovo nagrado za mir je prejela leta 1979.

Leta 1997 je v Antibesu umrl britanski pianist in dirigent madžarskega rodu sir George Solti, s pravim imenom Gyorgy Solti.

Leta 2001 sta v kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu ZR Jugoslavija in Slovenija v Beogradu igrali neodločeno 1:1 (0:1).

Leta 2005 je sedem Nemcev postavilo svetovni rekord v najdaljšem prhanju. Umivali so se več kot štiri dni.

Leta 2010 je slovenska košarkarska reprezentanca v osmini finala svetovnega prvenstva v Turčiji nadigrala Avstralijo s 87:58 in se uvrstila v četrtfinale ter tako izpolnila zastavljeni cilj pred turnirjem. Slovenci so zadli kar 16 trojk od 23 poskusov!

Leta 2012 je nekdanji dirkač formule ena Alessandro Zanardi, ki je v eni izmed nesreč ostal brez nog, na paraolimpijskih igrah v Londonu osvojil zlato kolajno v kolesarjenju z rokami.

Leta 2012 je legendarni italijanski napadalec Alessandro Del Piero tudi uradno zapustil Juventus, katerega član je bil kar 19 let, in postal član Sydneyja.

Leta 2013 je moral argentinski nogometaš Lionel Messi zaradi davčne utaje globoko seči v žep. Španski mediji so poročali, da naj bi davkariji plačal pet milijonov evrov.