Nikolaj je živel v 4. stoletju v bizantinski pokrajini Licija, sedanja Turčija, in je skrivaj obdaroval ljudi. To je skoraj vse, kar je znano o Nikolaju, ki je zavetnik pomorščakov, trgovcev, lokostrelcev, prostitutk, lekarnarjev, odvetnikov, zapornikov ter Rusije in Amsterdama.
Nikolaj iz Mire se je rodil okrog leta 270 v Liciji v Mali Aziji. Bil je škof. Njegov praznik praznujemo 6. decembra, ko naj bi umrl. Umrl pa naj bi med letoma 345 in 352. Na Nizozemskem praznujejo 5. decembra praznik sinterklaasavond ali večer svetega Nikolaja.
6. december je praznik za številne otroke po Evropi, saj na ta dan prejmejo darila, ki naj bi jih prinesel sveti Nikolaj. Svetnik naj bi vedel, ali so bili otroci pridni ali ne, zato jim prinese darila oziroma palico. V Nemčiji namesto palice otroci v svoj škorenj, ki ga nastavijo, prejmejo oglje.
V Švici poredne otroke strašijo s tem, da jih bo sveti Nikolaj dal v vrečo in jih odnesel v Črni gozd ali pa jih skupaj z vrečo vrgel v reko.
Na Nizozemskem sinterklaas nosi rdeče škofovsko pokrivalo in mitro ter jaha belega konja. Z njim jaha po strehah, pri razdeljevanju daril pa ima pomočnike, ki so oblečeni v pisana oblačila in imajo črne obraze.
Sinterklaas ima dolgo belo brado in dolgo zlato palico, ki je na koncu zvita. S sabo ima tudi knjigo, v kateri so zapisani vsi otroci in oznaka, ali so bili pridni ali ne. Če so bili, dobijo sladkarije, če pa ne, v svojih škornjih najdejo palice ali majhno vrečko soli.
Pa v Sloveniji? Tudi pri nas otroci dobijo na okna sladkarije, igrače in sadje. Če niso bili pridni, tudi njih čaka palica ali pa ne dobijo nič.
Leta 963 je bil za papeža izbran Leon VIII.
Leta 1185 je umrl portugalski kralj Alfonz I.
Leta 1240 so Mongoli na čelu s kanom Batujem zavzeli Kijev.
Leta 1254 je bil v srednjeveških listinah Maribor prvič omenjen kot mesto. Prva listina ga omenja že leta 1164.
Leta 1285 se je rodil kastiljski kralj Ferdinand IV.
Leta 1352 je umrl papež Klemen VI., s pravim imenom Pierre Roger. Rimskokatoliško cerkev je vodil iz Avignona.
Leta 1421 se je rodil angleški kralj Henrik VI.
Leta 1461 je bila ustanovljena ljubljanska škofija. V nadškofijo je bila povzdignjena leta 1961, metropolija pa je postala leta 1968. Škofijo je ustanovil cesar Friderik III. Habsburški, 6. septembra 1462 pa jo je potrdil papež Pij II. Prvi slovenski metropolit je postal Jožef Pogačnik.
Leta 1534 so Španci v Ekvadorju ustanovili mesto Quito.
Leta 1672 je umrl poljski kralj Ivan Kazimir.
Leta 1749 je umrl francosko-kanadski častnik, trgovec s krznom in raziskovalec Pierre Gaultier de Varennes, Sieur de La Verendrye.
Leta 1774 je Marija Terezija uvedla splošno šolsko obveznost.
Leta 1790 se je ameriški kongres preselil iz New Yorka v Philadelphio.
Leta 1792 se je rodil nizozemski kralj William II.
Leta 1805 se je rodil francoski čarovnik Jean Eugene Robert - Houdin.
Leta 1834 je umrl pruski general Ludwig Adolf Wilhelm Freiherr von Luetzow.
Leta 1865 so v ZDA ratificirali trinajsti amandma k ustavi, ki je prepovedal suženjstvo.
Leta 1877 je bil v Sloveniji na ljubljanski višji realki opravljen prvi poskus s telefonom.
Leta 1877 je prvič izšel časopis Washington Post.
Leta 1884 je bil v Washingtonu dokončan Washington Monument (Washingtonov spomenik).
Leta 1889 je v New Orleansu umrl severnoameriški politik, vodja secesionističnega gibanja Jefferson Davis, prvi ter hkrati zadnji predsednik konfederiranih držav.
Leta 1892 je umrl nemški inženir in podjetnik Ernst Werner von Siemens.
Leta 1898 se je rodil švedski ekonomist in Nobelov nagrajenec Gunnar Myrdal.
Leta 1912 so Kitajci dobili volilno pravico. Volilni upravičenci so morali biti stari 21 let, imeti višješolsko izobrazbo in prikazati premoženje v vrednosti 500 dolarjev.
Leta 1917 je v eksploziji v Halifaxu, Nova Škotska, Kanada, umrlo več kot 1.900 ljudi. Katastrofa se je zgodila ob trku francoske in norveške ladje. Prva je na krovu tovorila vojaška eksplozivna sredstva. Eksplozija je uničila skoraj polovico mesta.
Leta 1920 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec George Porter.
Leta 1921 je bila ustanovljena Svobodna irska država. Včlanjena je bila v Društvo narodov z lastno valuto, financami, carino in vojsko.
Leta 1922 je kralj Jurij V. končal več stoletij trajajoče spore o samostojnosti Irske, tako da je dokončno razdelil irski otok v samostojni južni del in severni del, združen z Anglijo.
Leta 1938 sta Francija in Nemčija podpisali sporazum o nedotakljivosti meja, leto pozneje pa je Francija z Nemci stopila v vojno.
Leta 1945 so zavezniki v Trstu za določen čas prepovedali izhajanje Primorskega dnevnika.
Leta 1947 so na Floridi ustanovili nacionalni park Everglades.
Leta 1967 se je rodil nogometni vratar Marko Simeunovič, ki je bil nepogrešljivi član slovenske reprezentance v zlatem obdobju med letoma 1998 in 2002. V svoji karieri je branil za Olimpijo, Crveno zvezdo, Maribor in Sekerspor.
Leta 1969 se je rodil Slaviša Stojanovič. Svojo nogometno pot je začel v NK Slovanu, za katerega je v prvi ligi igral šest sezon, nato pa je odšel v NK Ljubljana, od tam pa po eni sezoni v NK Celje. Kariero je končal v klubu SET Vevče. Trenersko kariero je zaznamoval s preporodom Domžal. V sezoni 2006/2007 je klub popeljal do prvega naslova državnih prvakov in leto pozneje ponovil uspeh. Nato je vodil CM Celje in bil pomočnik Srečka Katanca pri vodenju reprezentance Združenih arabskih emiratov. Nekaj časa je vodil tudi slovensko reprezentanco.
Leta 1971 se je rodil nizozemski teniški igralec Richard Krajicek.
Leta 1972 so izstrelili Apollo 17. To je bil zadnji polet na Luno iz serije Apollo.
Leta 1976 je umrl brazilski predsednik Joao Goulart.
Leta 1978 je na referendumu Španija potrdila ustavo, ki velja še danes.
Leta 1988 je umrl ameriški pevec Roy Orbison.
Leta 1989 je na šoli Ecole Polytechnique v Montrealu moški ubil 14 mladenk.
Leta 1991 je umrl angleški ekonomist in Nobelov nagrajenec Richard Stone.
Leta 1992 je francoski nogometaš Eric Cantona debitiral v dresu Manchester Uniteda.
Leta 1997 je rusko transportno letalo antonov AN-124 treščilo v stanovanjski kompleks v bližini Irkutska v Sibiriji. Umrlo je 67 ljudi.
Leta 2003 je umrl gvatemalski predsednik Carlos Manuel Arana Osorio.
Leta 2006 je Nasa objavila prve fotografije površine Marsa, s katerih sklepa, da so na tem planetu prisotne zaloge tekoče vode.
Leta 2007 je Anže Kopitar prvič v Ligi NHL dosegel štiri točke na eni tekmi. To mu je uspelo na njegovi 100. tekmi v Ligi NHL pri zmagi Los Angelesa nad Buffalom z 8:2.
Leta 2008 so, potem ko je policist ustrelil 15-letnega Alexandrosa Grigorpoulosa, v Grčiji izbruhnili najhujši protesti in neredi v zadnjih desetletjih, ki so Atene ohromili za več tednov.
Leta 2009 so arheologi v 7000 let starem grobišču v današnji Nemčiji našli dokaze o množičnem kanibalizmu v obdobju neolitika na evropskih tleh.
Leta 2010 je izbruh kolere na Haitiju do tega dneva terjal že 2000 življenj.
Leta 2011 je umrl Ivan Atelšek, pobudnik in ustanovitelj Gorenja.
Leta 2012 je ameriška zvezna država Washington postala prva država v ZDA, v kateri vas policisti ne bodo aretirali, če ste starejši od 21 let in boste imeli pri sebi do 28,4 grama marihuane. S spremembo 75 leta starega zakona so se strinjali le volivci v Washingtonu in v Koloradu, drugje je referendum padel. Sicer je bila uporaba marihuane v medicinske namene v Washingtonu dovoljena od leta 1998. Začel je veljati tudi zakon, ki dovoljuje istospolne poroke.
Leta 2012 je v Lensu - mestu v departmaju Pas-de-Calais na severu Francije - vrata odprla podružnica pariškega muzeja Louvre, ki naj bi pripomogla k oživitvi kulturnega utripa na tem nekdaj rudarskem območju. Izpostava Louvre-Lens je dosežek prizadevanj francoskih muzejev, da bi svoja dela predstavili tudi zunaj prestolnice. Tovrstna prizadevanja je začel pariški Centre Pompidou, ki je leta 2010 odprl podružnico v mestu Metz. Mesto Lens kot lokacijo za izpostavo muzeja Louvre je leta 2004 izbrala francoska vlada.
Leta 2012 so arheologi ostanke kuščarja vrste Nyasasaurus ocenili kot morda najstarejšega ohranjenega dinozavra; okostje, ki so ga odkopali v Tanzaniji, je staro 243 milijonov let.
Leta 2013 je zaprta ukrajinska opozicijska voditeljica Julija Timošenko po enajstih dneh končala gladovno stavko. Začela jo je, ko se je ukrajinska vlada odločila, da ne bo podpisala pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. To je sprožilo množične proteste v Kijevu, največje po oranžni revoluciji leta 2004.
