Jolanda Batagelj se je rodila 12. september 1976 v Celju. V zgodnji karieri se ni specializirala in je tekla na različnih razdaljah, nato pa je pričela intenzivneje tekmovati na 800 m in dosegla nekaj uspehov na tekmovanjih Mednarodne atletske zveze, čeprav je tekmovala proti takrat nepremagljivi Marii Mutola.

Njena najuspešnejša sezona je bila leta 2002. Zmagala je v teku na 800 m na evropskem dvoranskem prvenstvu na Dunaju, kjer je s časom 1:55,82 postavila svetovni dvoranski rekord.

Leta 2004 je na Svetovnem dvoranskem prvenstvu v Budimpešti osvojila srebrno kolajno v teku na 800 metrov, ugnala jo je le Mutola, ki je osvojila rekordni šesti naslov v dvorani. Velenjčanka je večji del teka prebila na čelu kolone, v zadnjem zavoju pa jo je Mutola po rahlem prerivanju prehitela in suvereno slavila.

"Maria vedno teče blizu tekmic, a mi nikoli ni prišla tako blizu kot danes. Ker sem bila na notranji progi, sem se morala malo ustaviti, v šprintu pa nisem bila več dovolj hitra. Jezna sem. Malo je manjkalo, da bi ob pomanjkanju prostora stopila na plastični rob ob tekaški stezi, kar bi skoraj gotovo povzročilo padec. Menim, da je bila njena poteza nešportna. Imela sem resnično lepo priložnost, da bi osvojila zlato odličje. Dobro sem se počutila ves čas prvenstva in tudi na ogrevanju pred tekmo. Kljub temu sem zadovoljna s prvo kolajno na svetovnih prvenstvih po treh zelo dobrih tekih," je po tekmovanju povedala slovenska športnica.

Mutola pa se z njo seveda ni strinjala: "Kar pravi Čeplakova, je patetično. Tekla sem zelo "čisto", čutila nisem nobenega stika. Le prehitela sem jo."

Vodstvo slovenske ekipe se je pritožilo, vendar je komisija s 3:0 pritožbo zavrnila.

Leta 2007 je slovensko športno javnost šokirala novica, da je bila Čeplakova pozitivna na dopinški kontroli. 18. junija so ji v Monaku nenapovedano odvzeli vzorec. Tako A- kot B-test sta bila pozitivna na eritropoetin (EPO). Mednarodna atletska zveza jo jo nemudoma suspendirala, Čeplakova pa je zanikala jemanje dopinga. Tudi disciplinska komisija Atletske zveze Slovenije jo je spoznala za krivo in ji dodelila dveletno kazen prepovedi nastopanja.

Leta 161 je umrl rimski cesar Antonij Pij, nasledila sta ga Mark Avrelij in Lucij Ver.

Leta 1274 je umrl Tomaž Akvinski, italijanski filozof, ki je antično znanost povezal z mišljenjem Zahoda, posvetne vrednote in verske vsebine pa zlil v eno.

Leta 1671 je bil krščen upornik in izobčenec Robert McGregor, bolj znan kot Rob Roy ali škotski Robin Hood.

Leta 1765 se je rodil francoski izumitelj Joseph Nicephore Niepce, eden začetnikov fotografije.

Leta 1792 se je rodil britanski astronom John Frederick Herschel.

Leta 1799 je Napoleon s svojo vojsko zavzel Džafo in Palestino. Njegova vojska pa je ubila več kot 2.000 albanskih ujetnikov.

Leta 1827 je v Chesiru v Angliji bodoči politik kolonije Nova Zelandija Edward Gibbon Wakefield ugrabil bogato dedinjo Ellen Turner.

Leta 1850 se je rodil češki politik in učenjak, prvi predsednik Češkoslovaške republike, Tomaš Garrigue Masaryk.

Leta 1861 se je na Verdu pri Vrhniki rodil slovenski slikar Jožef Petkovšek. Ustvarjal je krajine, portrete, tihožitja, osrednje delo pa predstavlja avtobiografska slika Doma.

Leta 1875 se je rodil slovenski lutkah, slikar, scenograf, kostumograf in fotograf Milan Klemenčič.

Leta 1875 se je rodil Maurice Ravel, ki je bil poleg Clauda Debussyja najpomembnejši francoski skladatelj 20. stoletja.

Leta 1880 se je v Veliki vasi v Ziljski dolini rodil slovenski literarni zgodovinar in etnolog Ivan Grafenauer.

Leta 1924 se je rodil japonski pisatelj Kobo Abe.

Leta 1926 so prvič vzpostavili medcelinsko telefonsko zvezo med New Yorkom in Londonom.

Leta 1932 je umrl francoski državnik, prejemnik Nobelove nagrade za mir Aristide Briand.

Leta 1938 se je v New Yorku rodil ameriški biolog in dobitnik Nobelove nagrade za medicino leta 1975 David Baltimore.

Leta 1945 je maršal Tito na podlagi t. i. sporazuma Tito-Šubašič ustanovil enotno vlado Demokratične federativne Jugoslavije in začasno enotno vlado Demokratične federativne Jugoslavije.

Leta 1954 so hokejisti Sovjetske zveze na svojem prvem nastopu na mednarodnem tekmovanju osvojili naslov svetovnih prvakov. V Stockholmu so v finalu s 7:2 premagali Kanado.

Leta 1958 je v Ljubljani umrla slovenska pesnica in prevajalka Lili Novy. Najbolj znana je predvsem po prevodih pesmi Franceta Prešerna v nemščino.

Leta 1965 so v Selmi, ameriška zvezna država Alabama, vojaki nasilno razbili skupino 600 ljudi, ki so protestirali zaradi človekovih pravic. Dogodek so posnele tudi televizijske kamere, televizije pa so ga predvajale pod imenom krvava nedelja.

Leta 1965 je v Vietnam prišlo prvih 3.500 marincev.

Leta 1995 je umrl nemški biolog in Nobelov nagrajenec Georges J. F. Kohler.

Leta 1996 je bil ustanovljen prvi demokratično izvoljen palestinski parlament.

Leta 1997 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Edward Mills Purcell.

Leta 1999 je umrl ameriški filmski režiser Stanley Kubrick, ki velja za mojstra refleksivnega sloga z gibljivo razkrinkavajočo kamero.

Leta 2004 je Jolanda Čeplak v finalu 10. dvoranskega svetovnega prvenstva v Budimpešti v teku na 800 metrov zasedla 2. mesto. Zlato medaljo je osvojila Mozambičanka Maria de Lourdes Mutola, ki naj bi med tekom Čeplakovo odrinila s komolcem.

Leta 2004 je telovadec Aljaž Pegan na tekmi za svetovni pokal v Cottbusu prepričljivo zmagal na drogu. Mitja Petkovšek je bil na bradlji drugi.

Leta 2005 je umrla ameriška filmska producentka Debra Hill, rojena leta 1950.

Leta 2005 so na množičnem protestu pred ljudsko skupščino v Kuvajtu ženske zase zahtevale volilno pravico.

Leta 2006 je umrla Vekosava - Veka Kokalj, prva ženska v Sloveniji in takratni Jugoslaviji, ki je bila poklicna filmska snemalka.

Leta 2007 je ob pristanku na letališču na otoku Java zagorelo indonezijsko letalo boeing 737-400, na katerem je bilo 133 ljudi. Umrlo je 22 ljudi.