se je v Amsterdamu (New York, ZDA) rodil ameriški filmski igralec židovskega rodu Kirk Douglas. Njegovo pravo ime je Issur Danielovitch Demsky.

Igralec z raskavim glasom, ki slovi predvsem po vlogah negativcev, se večkrat uvršča na sezname največjih igralskih legend Hollywooda, tudi njegov sin Michael je priznan hollywoodski igralec in producent, ki je prejel oskarja za glavno vlogo v filmu Wall Street (1987).

Najbolj znana vloga Kirka Douglasa je Spartak, upodobil pa je tudi slovitega slikarja Vincenta Van Gogha v filmu Lust for Life. Trikrat je bil nominiran za oskarja, a ga je dobil šele leta 1996 za življenjsko delo.

Leta 1608 se je rodil pesnik John Milton, avtor znamenitega epa Izgubljeni raj.

Leta 1641 je umrl slikar Anthonis van Dyck. Učenec in sodelavec mojstra Petra Paula Rubensa ter portretist na angleškem dvoru je naslikal okoli 300 portretov.

Leta 1717 se je v Stendalu rodil utemeljitelj nove arheološke znanosti in moderne primerjalne zgodovine, Johann Joachim Winckelmann. Znano je njegovo delo Misli o posnemanju grških slikarskih in kiparskih stvaritev. Leta 1755 se je preselil v Rim, kjer je postal knjižničar kardinala Albanija, nekaj let kasneje pa je postal prefekt vatikanskih antičnih zbirk. Svoja preučevanja je objavil v delu Zgodovina umetnosti starega veka. Johanna Joachima Winckelmanna so umorili 8. junija 1768 v Trstu.

Leta 1793 je v New Yorku začel izhajati prvi dnevni časopis mesta, American Minerva, ki ga je ustanovil Noah Webster.

Leta 1897 se je rodil slovenski politični delavec in revolucionar Franc Leskošek - Luka ali Peter Strugar.

V Celju rojeni kovinostrugar je bil od leta 1926 član Komunistične partije Jugoslavije. Po vojni je bil minister v slovenski in jugoslovanski vladi, od leta 1963 pa podpredsednik jugoslovanske skupščine.

Leta 1871 se je rodil pisatelj Fran Govekar, glavni predstavnik slovenskega naturalizma. Njegovo najpomembnejše delo je roman V krvi.

Leta 1897 je francoska igralka, novinarka in sufražetka Marguerite Durand ustanovila dnevni feministični časopis La Fronde.

Leta 1905 so v Franciji sprejeli zakon, ki je ločil cerkev od države.

Leta 1920 se je v Livornu rodil 10. predsednik Republike Italije, ki je državo vodil od 18. maja 1999 do 15. maja 2006, in premier te države med 28. aprilom 1993 in 10. majem 1994, Carlo Azeglio Ciampi.

Leta 1934 se je rodila angleška igralka Judi Dench.

Leta 1943 je umrl literarni zgodovinar Avgust Pirjevec.

Leta 1943 je XIV. divizija narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov napadla Kočevje.

Leta 1945 se je ameriški general George S. Patton poškodoval v avtomobilski nesreči v okupirani Nemčiji. Umrl je 12 dni kasneje.

Leta 1953 se je rodil ameriški filmski igralec in režiser John Gavin Malkovich.

Leta 1967 je Nicolae Ceausescu postal predsednik Romunije. Obdobje njegove vladavine je obdobje diktature v tej državi.

Leta 1978 se je rodila plavalka Metka Sparavec. Leta 1999 je navdušila na evropskem prvenstvu v Carigradu. Kot prva slovenska plavalka je osvojila medaljo na EP-ju. Na 50 metrov hrbtno je zasedla 3. mesto. Prehitela sta jo Nemka Sandra Völker in Španka Nina Živanevskaja.

Leta 1980 se je rodil se je rokometaš Luka Žvižej. Leta 2004 je s Celjem Pivovarno Laško osvojil naslov evropskega prvaka, leto kasneje pa je ta uspeh ponovil z Barcelono.

Leta 1987 se je v Gazi in na Zahodnem bregu začela prva intifada.

Leta 1987 se je v Ljubljani v Litostroju začela velika delavska stavka.

Leta 1992 je ministrski predsednik Velike Britanije John Major razglasil ločitev princa Charlesa in njegove žene Lady Di.

Leta 2001 je na moškem veleslalomu za svetovni pokal v Val d'Iseru prvič v karieri zmagal Američan Bode Miller zmagal. Le dve stotinki je zaostal Francoz Frederic Covilli, tretji je bil Avstrijec Stephan Eberharter. S to zmago se je začel vzpon Millerja, ki od takrat kroji vrh svetovnega pokala.

Leta 2004 je Blaž Medvešek na plavalnem EP-ju v kratkih bazenih na 200 m hrbtno osvojil srebro. Z evropskim rekordom je zmagal Markus Rogan. Medvešek je na Dunaju odplaval državni rekord 1:52,39, vendar mu ni uspelo ubraniti naslova, saj je bil 22-letni Avstrijec v svoji paradni disciplini več kot sekundo hitrejši (1:51,24).

Leta 2012 je umrl Berthold Albrecht, milijarderski dedič diskontne verige Aldi in eden najbogatejših Nemcev.