Več milijard dreves je odmrlo v rekordni suši, ki je lani prizadela Amazonijo, zato so okoljevarstveniki upravičeno zaskrbljeni, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo tamkajšnji deževni gozd nehal vsrkavati ogljikov dioksid in se bodo ravni toplogrednih plinov v ozračju le še povečale.
Gosti amazonski gozdovi porabijo več kot eno četrtino ogljikovega dioksida v ozračju, zaradi česar so kritično pomemben blažilci globalnega segrevanja. A če se Amazonija spremeni iz porabnika CO2-ja v vir CO2-ja, ki bo spodbudil še večje duše in množično odmiranje dreves, kar pa bi imelo hude posledice na svetovne podnebne spremembe, poročata Guardian in BBC.

"Grobo povedano, trenutne poti emisij toplogrednih plinov tvegajo igro ruske rulete z največjim gozdom na svetu," je povedal strokovnjak za tropske gozdove Simon Lewis z Univerze v Leedsu, ki je bil na čelu raziskave, objavljene danes v reviji Science. Lewis sicer ob tem poudarja, da znanstveniki ne morejo biti 100-odstotno prepričani, kaj se bo zgodilo z amazonskim pragozdom, da pa "ne morejo samo sedeti in čakati, ker poti nazaj pozneje ne bo".

Suš bo vse več
Razkritje množičnega odmrtja dreves v Amazoniji je hud udarec za prizadevanja, da bi zajezili uničenje svetovnih gozdov, za katerega je krivo predvsem izsekavanje. Uporaba satelitskih posnetkov, h katerim so se zatekle posebne enote v Braziliji, je drastično zmanjšala delež izsekavanja, svetovno izgubo pa je malce zajezilo tudi pogozdovanje v Aziji.
Zaradi suše v Amazoniji leta 2010 so oblasti razglasile izredne razmere. Okoljevarstvenike toliko bolj skrbi, ker je bila to že druga huda suša v petih letih. Zaradi segrevanja ozračja je vzorec vse pogostejših suš sicer logičen.
Po Lewisovih besedah je lanska suša pokončala več milijard dreves, temu pa je treba dodati še okoli 4 milijarde dreves, kolikor jih v Amazoniji v povprečju odmre običajno na leto.