Vročina in suša močno zaznamujeta vrhunec letošnjega poletja. Podnebne spremembe na naše ozemlje prinašajo sredozemski tip podnebja. To pomeni manj padavin ne samo poleti, ampak tudi pozimi. Kmetijstvo se bo moralo temu prilagoditi z več namakanja, če bo treba, tudi s prečiščeno odpadno vodo.

Agencija za okolje ima na spletni strani vsem dostopno orodje SUŠOMER, ki na tedenski ravni spremlja stanje suše na površinskem sloju, v rečnih strugah in v podzemnih vodah. "Letos imamo težave kar v vseh treh segmentih," pojasnjuje Andreja Sušnik z Arsa.

Računsko sodišče je že pred 15 leti oštelo državo, da izjemno negospodarno in neracionalno ravna v primeru suše. Od vsote, ki jo država nameni za pomoč za škodo, zgolj 4 odstotke vloži v preprečevanje posledic suše. Žal se v tem času ni dosti spremenilo. Eden od težav je premajhen interes kmetov za namakanje. "V Sloveniji imamo zelo majhne površine, ki so pod namakalnimi sistemi. Zato je prav, da se vsi tisti, ki se ukvarjajo s pridelavo in se zanimajo za namakanje, oglasijo na kmetijskem ministrstvu, da jim pojasnimo, kakšne možnosti imajo in kakšne spodbude so na voljo," kmete poziva ministrica za kmetijstvo Irena Šinko.

V strateškem načrtu slovenske kmetijske politike do leta 2027 je za intervencije namakanja predviden enak obseg sredstev kot do zdaj.

Eden od sistemov, ki omogoča učinkovitejšo rabo vode, je brezplačni sistem SOPO, ki natančno pove, kdaj in koliko vode rastline potrebujejo. Mogoči viri za namakanje v prihodnje so tudi zadrževanje deževnice in raba vode iz čistilnih naprav. "Za namakalno vodo obstajajo standardi, in če tem standardom zadostimo, ni nobene potrebe za skrb," pojasnjuje Marina Pintar z Biotehniške fakultete.

Tudi italijanska ali španska zelenjava, ki prihajata na naše police, je namakana s prečiščeno odpadno vodo, kajti v teh državah so se s pomanjkanjem vode srečali že pred nami.