Marec je mesec, ko se v pretežnem delu države začne prebujati narava, čebele pa bujno razvijati. Na Primorskem se razvoj začne že februarja, v višje ležečih krajih pa pozneje, odvisno predvsem od nadmorske višine in lege čebelnjaka.

"Splošna ocena čebeljih družin po zimi se nekoliko razlikuje po posameznih območjih Slovenije. Vendar, v povprečju gledano za celo Slovenijo, ugotavljamo, da je bilo preživetje družin dobro," je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil Aleš Bozovičar iz Čebelarske zveze Slovenije (ČZS).

Spomladi se v čebelji družini po njegovih pojasnilih začne vzreja novih generacij čebel, saj se življenjska doba dolgoživih zimskih čebel počasi izteka, nove čebele pa so nujno potrebne za nadaljnji razvoj družine.

"Te čebele skrbijo za nov zarod in za prinos nektarja in cvetnega prahu v panj. Število čebel se iz dneva v dan povečuje, kar vpliva na boljše delovanje družine v samem panju in boljši izkoristek paš, ki sledijo," je navedel. Stanje čebeljih družin po zimi veliko vpliva na izkoriščanje prvih paš. Tiste družine, ki so bolje prezimile, lahko namreč tudi bolj izkoriščajo prve spomladanske paše.

Te paše sicer nimajo tolikšnega pomena za pridobivanje medu kot pa za stimulacijo razvoja čebeljih družin ‒ zato so zelo pomembne, saj je od njih po Bozovičarjevih pojasnilih odvisno, kakšna bosta razvoj čebeljih družin in izkoristek naslednjih intenzivnih paš, pomembnejših za pridobivanje medu.

Prvi dve paši zelo pomembni

Prvi paši pri nas, ki predstavljata večji vir nektarja, sta divja češnja in regrat, ki sta že začela cveteti. "To sta zelo pomembni paši, ki predvsem vplivata na razvoj čebel in povečujeta njihovo številčnost. Od tistih družin, ki so to nalogo že opravile in so se do zdaj že dobro razvile, pa lahko pričakujemo tudi presežke medu, primerne za nas čebelarje. Seveda je vse to odvisno od vremena, in upamo, da bo nadaljevanje kar se da ugodno ‒ brez jutranjih temperatur pod nič stopinj Celzija, kar lahko konča cvetenje rastlin," je še dejal Bozovičar.

Jutranja temperatura pod lediščem bi v tem času namreč lahko povzročila nepopravljivo škodo predvsem na poganjkih akacije, kar je nujno za pričakovanje njenega medenja. Akacija namreč sledi hitremu prebujanju narave, pri zgodnjih mlajših drevesih na Primorskem in v Prekmurju so že opazili brstenje. Prebuja se tudi v Beli krajini, Brežicah in Bizeljskem, a za zdaj še ne odganja.

Cvetenje in medenje akacije sta odvisni od vremena v prihodnjih dneh in tednih. Na čebelarski zvezi pričakujejo, da bo ob koncu aprila cvetela na Primorskem in v Prekmurju, cvetenje pa bo nekoliko zaostajalo v Beli krajini, Brežicah, na Bizeljskem in v Ilirski Bistrici, kjer je zaradi višjih, hladnejših leg razvoj pričakovano počasnejši in se bo pomaknil na začetek maja.

Nekaj številk

V centralni register čebelnjakov, ki ga vodi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bilo konec oktobra lani vpisanih 10.933 čebelarjev, povprečen čebelar ima približno 17 čebeljih družin. Okoli 150 čebelarjev pa ima, kot so navedli na ministrstvu, v posesti po več kot 100 čebeljih družin. Po neuradnih podatkih je bilo konec oktobra lani v državi 204.736 čebeljih družin.

Čeprav je država po številu čebelarjev v vrhu med članicami Evropske unije, pa je ena najmanjših pridelovalk medu v Uniji. Čebelarji s pridelkom medu sicer zadostijo za približno polovico domače porabe. Povprečen prebivalec Slovenije za prehrano povprečno porabi nekaj manj kot kilogram medu na leto.

Stopnja samooskrbe z medom je bila v letu 2017 ‒ za to leto so znani zadnji statistični podatki ‒ pri 45 odstotkih, čebelarji so tega leta pridelali okoli 805 ton medu. Lani so po podatkih čebelarske zveze pridelali 1750 ton medu.

Čebelarji so največ medu pridelali leta 2001, in sicer rekordnih 2550 ton, najmanj pa leta 2014, ko ga je bilo le 471 ton.