Slogan letošnjega svetovnega dneva oceanov, ki ga zaznamujemo danes, poziva h kolektivni akciji vseh deležnikov v svetovni družbi za revitalizacijo morij in oceanov. S tem Združeni narodi poudarjajo pomen sodelovanja za vzpostavitev novega ravnovesja z oceani, ki ne bo izčrpavalo njihovega obilja, temveč jim bo prineslo novo življenje.

Oceani pokrivajo več kot 70 odstotkov planeta in so pogoj za preživetje človeštva ter vseh drugih organizmov na Zemlji. Proizvedejo vsaj polovico kisika na planetu, so dom večine biotske raznovrstnosti in glavni vir beljakovin za več kot milijardo ljudi po vsem svetu. Prav tako so oceani ključnega pomena za svetovno gospodarstvo.

Kljub vsem svojim prednostim oceani zdaj potrebujejo podporo. Kar 90 odstotkov populacij velikih rib je izčrpanih, polovica koralnih grebenov je uničena. Človeštvo iz oceanov vzame več, kot je njihova obnovitvena sposobnost. Svetovni dan je zato vsakoletni poziv k svetovni akciji za ohranitev oceanov.

Morja, slovensko pri tem ni izjema, so preobremenjena z odpadki, onesnaževali in s podvodnim hrupom. Veliko grožnjo predstavljajo podnebne spremembe, ki posegajo v dinamiko procesov morskih ekosistemov. Na srečo se zadnjih nekaj let vendarle krepi zavedanje, da imajo netrajnostni posegi v morske ekosisteme pomembne negativne posledice.

Pomen ohranitve ali povečanja biotske raznovrstnosti morij je prepoznala tudi Evropska komisija, ki je izdala Strategijo EU-ja za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in Zeleni dogovor. Oba dokumenta opozarjata tudi na negativen vpliv upada biotske raznovrstnosti na gospodarstvo.

Nespametna ravnanja z oceani v preteklosti so z vsakim dnem očitnejša, je v izjavi za STA opozorila raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo Vesna Flander Putrle. Dodala je, da o pomenu oceanov priča tudi podatek, da kar polovica svetovnega prebivalstva živi na razdalji do 60 kilometrov od morij in oceanov.

Negativne posledice netrajnostnih pristopov se torej kažejo tudi v slovenskem morju. Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, presoja stanja morskih voda nakazuje preobremenjenost slovenskega morja in subregije Jadransko morje z odpadki ter izgubo gospodarsko pomembnih vrst rib in drugih morskih organizmov.

Obenem so zaznali vse večjo prisotnost tujerodnih vrst, ki pomembno vplivajo na domači morski ekosistem, kot tudi porast podvodnega hrupa, ki prav tako lahko negativno vpliva na morske organizme. Posledica tega je upadanje biotske raznovrstnosti v slovenskem in na splošno Jadranskem morju.

Flander Putrle je napovedala, da bo Morska biološka postaja Piran ob svetovnem dnevu oceanov v petek pripravila dan odprtih vrat. Obiskovalcem bodo na voljo vodeni ogledi, interaktivne delavnice za otroke in mladostnike ter predavanja in predstavitve. Piranska postaja je edina slovenska ustanova, ki proučuje morje in spremlja njegovo kakovost.

Morska biološka postaja deluje v okviru nacionalnega inštituta. Njeni sodelavci so osredotočeni na raziskave s področij fizikalne, kemijske in biološke oceanografije. Vsako leto se dejavno pridružijo svetovnemu svetu oceanov, ki ga zaznamujemo 8. junija. Ta dan so Združeni narodi priznali leta 2008.

"Vse se je začelo, ko je kanadska vlada leta 1992 na vrhu o Zemlji v Riu de Janeiru v Braziliji predlagala koncept svetovnega dneva oceanov. Sledile so dejavnosti na mednarodni ravni za ohranitev zdravja oceanov, širila se je tudi peticija, ki je zahtevala od Združenih narodov uradno priznanje svetovnega dneva oceanov," je spomnila.

Tega mednarodnega dogodka, ki je namenjen ozaveščanju najširše javnosti o pomembni vlogi oceanov, se po njenih besedah vsako leto na različne načine udeleži več milijonov ljudi po vsem svetu.