Vlada se je seznanila z informacijo o posledicah pozebe na kmetijskih pridelkih od 6. do 8. aprila letos. Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so največ škode po pozebi od 6. do 8. aprila utrpele sadne vrste na celotnem območju Slovenije, ki so bile v polnem cvetenju, z izjemo Gorenjske, kjer se je cvetenje šele začelo. Pri vinski trti je bila poškodovanost zelenih mladik odvisna od lege in sorte.
Posevki zelja in solate so bili prizadeti predvsem na nepokritih površinah, pri poljščinah je največ škode na zgodnjem krompirju, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo pripravilo pravne podlage za izvedbo pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji. Delovna skupina za pripravo ukrepov po pozebi v letu 2021 predlaga, da se za izvedbo ukrepov pripravi interventni zakon, so še navedli na vladnem uradu za komuniciranje.
Minister Podgoršek, ki si je škodo po pozebi na terenu ogledal v ponedeljek, je ocenil, da naj bi pozeba povzročila za od 40 do 50 milijonov evrov škode. Primerljiva naj bi bila s škodo po pozebi v letih 2016 in 2017, ki je dosegla približno 45 milijonov evrov.
KGZS pričakuje takojšnjo pomoč
Pri KGZS-ju, kjer od države pričakujejo takojšnjo pomoč prizadetim in predlagajo več možnosti pomoči, pa so v prvih ocenah, ki so jih predstavili prejšnji petek, navedli, da so za april izjemno nizke temperature, ki so bile ponekod tudi nižje od minus deset stopinj Celzija, prizadele vse sadne vrste po vsej državi in da je ponekod pozeba vzela ves pridelek. Prizadeti pa so, kot omenjeno, tudi vinogradi, oljke in zelenjava, so opozorili.
Žveglič: Prizadetih se ne sme izpustiti
Predsednik KGZS-ja Roman Žveglič je predloge pomoči že predstavil ministru Podgoršku na nedavnem skupnem ogledu škode na Dolenjskem. Na KGZS-ju odzivov v povezavi s tem še niso prejeli, ocenjujejo pa, da je minister v svojih napovedih večinoma povzel njihove predloge ali zahteve. "Vsekakor pa mora biti država pri sprejemanju ukrepov za blaženje posledic te ujme pozorna na to, da ne bo izpustila nikogar, ki je bil prizadet," so navedli za Slovensko tiskovno agencijo.
Medtem nevarnost spomladanske pozebe še ni mimo. Temperature pod lediščem so bile marsikje tudi danes (četrtek) zjutraj, nevarnost pozebe pa je napovedana tudi za petek, predvsem v zatišnih legah osrednje Slovenije. Temperatura zraka sicer ne bo tako nizka, kot je bila prejšnji teden. Večinoma bo od minus ena do minus štiri stopinje, v alpskih dolinah in v mraziščih s snežno odejo pa okoli minus osem stopinj, napovedujejo vremenoslovci.
"Novih ocen še ni, saj mraz še vedno vztraja," pa so v povezavi z morebitno škodo po nadaljnjih nizkih temperaturah še pojasnili na KGZS-ju. Predvidoma bodo novo ocenjevanje izvedli maja, ko bodo tudi že bolj znane posledice sedanje pozebe. Če pa bodo občinske komisije prej začele delo, če bo za to podano navodilo, pa so kmetijski svetovalci KGZS-ja tako ali tako del teh komisij, so dodali.
Vreme danes in v petek
Tudi v četrtek so se marsikje zbudili v hladno jutro – najhladneje je bilo v mraziščih Notranjske in alpskih dolinah, temperature pa so bile pod ničlo tudi marsikje drugje po državi, kar bo še dodatno prizadelo kmetovalce.
Po podatkih agencije za okolje so termometri pokazali najmanj v Ratečah (–6 st. C.), v Kočevju (–4,9), v Novi vasi na Blokah (–10), v Babnem Polju (–9), daleč najhladneje pa je bilo na Kredarici (–14).
Sredi dneva in popoldne bo znova spremenljivo oblačno s kakšno kratkotrajno ploho. Predvsem v Prekmurju in deloma na Štajerskem bo še pihal severni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 13 stopinj Celzija.
Temperature bodo pod ničlo tudi v petek zjutraj, potem pa se bo pooblačilo, zaradi česar bodo sobotne jutranje temperature malo višje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje