Pri odpravljanju posledic obilnega deževja na območju občine Šentilj poleg gasilcev in civilne zaščite pomagajo tudi pripadniki Slovenske vojske, ki so namestili pet bivalnih zabojnikov, dva v Zgornjem Dobrenju, tri pa v maneži kmetije Ferk v Ceršaku. Namenjeni so občanom, katerih bivališča so bila ob deževju zaradi plazov najbolj prizadeta in bi bivanje v njih lahko bilo prenevarno.

"Danes smo dve družini že premestili v te bivalne enote, jutri bomo še druge. Upamo, da bo to zadostovalo," je povedal župan Šentilja Štefan Žvab. Skupno je zaradi plazov ogroženih šest družin, nekateri občani so si začasna bivališča poiskali sami, je dejal.

Bivalni zabojniki so začasna rešitev, dokler ne bodo opravljene analize in utrjene brežine. "Ali pa bodo morda celo strokovnjaki ugotovili, da se ne morejo vračati domov, takrat bomo pa morali verjetno drugače razmišljati, kaj narediti v tem primeru," je dejal Žvab.

Pripadniki Slovenske vojske odstranjujejo tudi nanose zemljin in blata s cest in iz okolic hiš. Po županovih besedah je vojakov celo nekoliko več kot v sredo, skupno približno 120. Ocenil je, da je sodelovanje vojske z gasilci in pripadniki civilne zaščite, ki so prav tako na terenu, zelo dobro. "Skupaj nas je približno 160, ki delamo in rešujemo posledice ujme," je dejal župan.

Zemljina se še ni umirila, tla še polzijo. Trenutno se po županovih podatkih novi plazovi pojavljajo predvsem na kmetijskih zemljiščih, obstoječi pa se tudi nekateri poglabljajo. "V naši občini je nastalo 20 večjih plazov, manjših plazov sploh ne štejemo, tudi na kmetijskih površinah plazov za zdaj še nimamo popisanih. Lahko rečemo, da je 50 plazov takšnih, ki so problematični," je dejal Žvab. Na njivah so dodatno škodo še povzročile poplave, ki so ponekod odnesle posevke in semena.

Stanje se sicer iz ure v uro še naprej spreminja, zato je za relevantno ocenjevanje škode še nekoliko prezgodaj. Je pa župan povedal, da je trenutno znane za približno tri milijone evrov ocenjene škode na cestni infrastrukturi in pri ogroženih hišah, v to pa niso vključena kmetijska zemljišča. Končna številka bo višja. Nekateri odseki cest, kjer je dele cest odneslo, so še naprej zaprti.

Šarec: Poleg vojske pomaga tudi civilna zaščita

Sorodna novica Slovenija in Albanija želita okrepiti obrambno sodelovanje

Obrambni minister Marjan Šarec je ob robu sprejema albanskega ministra za obrambo Nika Peleshija v Ljubljani glede bivalnih zabojnikov dejal, da jih občine dobijo toliko, za kolikor zaprosijo. Glede sanacije po zemeljskih plazovih pa je spomnil, da ima kot nekdanji župan tudi sam na tem področju izkušnje in da je sanacija draga.

"Tukaj se zdaj kaže tudi razdrobljenost občin, se pravi, to so manjše občine, ki jim proračuni ne omogočajo financiranja tako velikih zalogajev in ta razdrobljenost se tukaj kaže kot manko," je ocenil in povedal, da je poleg pripadnikov Slovenske vojske, ki pomagajo v šentiljski občini, na ptujskem koncu tudi enota civilne zaščite za prečrpavanje vode, ki dela intenzivno. "Skratka, naša enota za hitre intervencije je šla tudi takoj v akcijo in stanje na terenu se počasi umirja," je še ocenil Šarec.

Poziv vladi in ministrstvom

Župani občin v Slovenskih goricah so vlado in ministrstva pozvali k sprejetju interventnega zakona za finančno pomoč prizadetim severovzhodne Slovenije ter k čimprejšnji oceni škode in izdelavi sanacijskega načrta.

Na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa so poslali pobudo, da kmetom pomaga pri nabavi semen in sadik za nadomestitev posevkov, ki jih je deževje odplavilo.

Župani tudi menijo, da zadrževalniki vode na njihovem območju funkcije ne opravljajo, zato so na direkcijo za vode naslovili vprašanja glede sanacije in vzdrževanja akumulacijskih jezer.

200 plazov severno od Maribora

Posledice obilnega deževja in poplav so v sredo odpravljali gasilci 85 gasilskih enot. 56 enot je bilo aktiviranih za sanacijo zemeljskih plazov, ki večinoma ogrožajo objekte in infrastrukturo.

V Podravju so tudi to noč ponekod črpali vodo, saj jim je podtalnica vdrla v hišne prostore. Takšno stanje imajo že več dni v vasi Formin, kjer imajo zalite kleti, je poročala dopisnica Radia Slovenija iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič.

"Ljudje so si veliko vode izčrpali sami. Črpa se iz skoraj vseh hiš, saj se podtalnica ves čas dviguje," je za Radio Slovenija povedal poveljnik PGD-ja Formin Klemen Cafuta.

Večja in dolgotrajnejša težava bo sanacija zemeljskih plazov. "V Kungoti, Pesnici in Šentilju je bilo po nekih ocenah kar okrog 200 plazov različnega obsega," je povedal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.

Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, se je ponoči zaradi močnega deževja in posledično razmočenega terena sprožilo več zemeljskih plazov. Največ plazov je bilo na severovzhodnem delu Slovenije. Na območju Ptuja so zaznali osem dogodkov, na območju Maribora sedem in na območju Celja enega. Gasilci so prekrivali plazišča s folijo in urejali odvodnjavanja. Plazovi večinoma ogrožajo infrastrukturo in objekte, nekaj škode pa so povzročili tudi v naravi, so sporočili z uprave za zaščito in reševanje.

Z mariborske občine so sporočili, da so v zadnjih dneh obravnavali več kot 25 zemeljskih plazov. Razmere so se začele nekoliko umirjati, vendar se plazovi še vedno pojavljajo, so dodali. Občane pozivajo k previdnosti in spoštovanju zapor območij ali drugih opozoril.

Pripadniki mariborske civilne zaščite so tako na treh lokacijah predlagali evakuacijo stanovalcev hiš. Zaradi plazov so zaprte tudi nekatere ceste ter neposredni dostopi do posamičnih hiš. Večkrat je bilo treba posredovati zaradi črpanja vode in drugih tehničnih intervencij, kot denimo odstranjevanje dreves, so še sporočili.

Za odpravljanje posledic poplav na teh območjih je prav tako vključena Slovenska vojska s 101 pripadnikom, s štirimi delovnimi stroji, devetimi tovornimi in osmimi terenskimi vozili. V pripravljenosti je bilo 60 pripadnikov, ki so namenjeni odpravljanju posledic na jugovzhodu države.

Država obljublja hitro in zajetnejšo pomoč tudi pri sanaciji. "Sanacija je nekoliko daljši proces, tu bomo odprli sistem Ajda, kjer bodo občine prijavljale škodo. Na podlagi ocenjene škode bo potem vlada sprejela sanacijski program, ki bo podlaga za naložbe in sanacijo škode na terenu," je za Radio Slovenija povedal minister za naravne vire Uroš Brežan.

Nevarnost pojavljanja zemeljskih plazov še naprej obstaja, opozarjajo v Geološkem zavodu Slovenije. Zato prebivalce pozivajo, naj spremljajo dogajanje in spremembe v svoji okolici in na objektih.

Reke začele upadati

Agencija za okolje je na Twitterju navedla, da pretoki rek po Sloveniji povsod upadajo. "Krka v Podbočju je ponoči dosegla pretok 314 m3/s in je začela upadati. Krka se še razliva na običajnih mestih. Razlivanja so še v porečju Pesnice in Ščavnice, Mura pa se razliva znotraj protipoplavnih nasipov," so zapisali. Te reke se bodo predvidoma do sobote vrnile v svoje struge in pri tem ohranjale veliko vodnatost.

V prihodnjih dneh bodo reke po napovedih hidrologov še naprej upadale, v večjem delu države pa bodo imele srednje pretoke. Medtem se gladina Cerkniškega jezera počasi zvišuje, navaja današnje hidrološko poročilo.

Temperatura rek po državi je bila v jutranjih urah od šest do 14 stopinj Celzija, toliko je imelo tudi morje v Kopru.

Po napovedi Arsa bo v četrtek pretežno oblačno, a po večini suho. Več sonca bo na Primorskem. Pihal bo veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 13 do 17, na Primorskem ob šibki do zmerni burji okoli 20 stopinj Celzija.

V petek bo na Primorskem delno jasno, pihala bo po večini šibka burja. Drugje bo pretežno oblačno, pihal bo vzhodni veter. V notranjosti bodo predvsem popoldne in zvečer mogoče posamezne krajevne plohe. Jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 15 do 18, na Primorskem bo do 23 stopinj Celzija.