"V naši okolici so zelo vidne posledice pogostih naravnih ujm, ki jih doživljajo naši gozdovi, in sicer žledoloma v letu 2014, ki se mu je v letu 2015 pridružil še napad podlubnikov. In ta napad se nadaljuje tudi v letošnjem letu," pojasnjuje Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove in dodaja, da so od lanskega poletja do letošnjega maja odkrili dva milijona in pol kubičnih metrov pretežno smrekovega lesa, ki so ga napadli podlubniki. Ker ni druge rešitve, kot ta les posekati in čim prej razžagati, da se zalega pod lubjem uniči, so do zdaj iz gozdov spravili že veliko večino, 93 odstotkov, vsega okuženega drevja. "To je edina rešitev - da drevesa v 14 dneh, najpozneje v treh tednih odpeljejo iz gozda na predelavo," poudarja strokovnjak.

Tudi letos bo zalega podlubnikov velika
Odkrivanje in sanacija sta pri pojavu podlubnikov skoraj sočasna, pojasnjuje in dodaja, da je to ključni ukrep, s katerim lahko zaustavimo širjenje lubadarja. Priznava, da bo s tega vidika zelo naporno tudi letošnje leto, saj je bila zima zelo mila in jo je preživela večina zalege. Hladna pomlad podlubniku sicer ne ustreza, a nevarnosti še zdaleč ni konec, saj prihaja poletje, visoke temperature in suho vreme pa navadno zelo pospešijo razvoj podlubnikov, razlaga Breznikar in dodaja: "Tudi zato se bojimo, da bo letos količina napadenih dreves podobna lanski."

Napadi podlubnikov so sicer sledili žledolomu, saj je na območjih, ki jih je prizadela ta ujma, ostalo veliko oslabelih dreves. To so strokovnjaki sicer pričakovali, a vseeno ne v tolikšnem obsegu. Prizadeti sta predvsem notranjsko in ljubljansko območje, pa tudi Tolminsko, okolica Kranja in Kočevsko, pojasnjuje Breznikar, a pri tem opozarja, da ni izvzet noben del Slovenije. Priznava sicer, da je pojava škodljivca v Prekmurju in na Krasu manj, kar pa gre, jasno, pripisati temu, da je na teh območjih smreke manj.

Lastniki niso veliko v gozdovih, pa tudi okužbe ne znajo prepoznati
Čeprav strokovnjaki na čelu z Zavodom za gozdove Slovenije lastnike gozdov nenehno ozaveščajo o možnosti pojava škodljivcev ali okužb in jih opominjajo, kako pomembno je, da svoj gozd redno obiskujejo in opazujejo, pa na zavodu priznavajo, da večino okužb še vedno odkrijejo njihovi revirni gozdarji. Razloga sta dva: "Delno gre to pripisati odsotnosti lastnikov gozdov, pogosto pa napada tudi ne prepoznajo, saj lahko ta poteka zelo hitro in ga lahko prepoznamo samo po črvini, ki izpada iz rovov, saj je krošnja takrat še zelena."

Tako ujme kot takšni hudi napadi podlubnikov so predvsem posledica podnebnih sprememb, pravi Breznikar. "Od žledoloma, aprila smo imeli pozebo in snegolom, do raznih vetrolomov in dolgotrajnih poletnih suš ... vse to vpliva na gozd," opozarja Breznikar in dodaja, da v preteklosti teh vplivov ni bilo toliko oz. v gozdu niso bili tako opazni ali pogosti. Poleg omenjenih težav v zavodu sicer opozarjajo še na druge nevarnosti, ki ogrožajo obstoj slovenskih gozdov, na primer bolezni na hrastih in jesenih, kostanj močno ogroža kostanjeva šiškarica, ki jo povzroča osa šiškarica, ki je k nam prišla iz Kitajske leta 2005, zaradi podnebnih sprememb pa ji tu podnebje vse bolj ustreza, ipd.

Preventive ni, nujno je hitro ukrepati
Breznikar priznava, da lahko ob pojavih vseh teh bolezni, škodljivcev, invazivnih rastlin (npr. japonskega dresnika) ukrepamo šele naknadno, nikakor pa preventivno, saj je gozd odprt ekosistem. "Bistveno pa je, da se predpisani ukrepi izvajajo dosledno in čim hitreje po pojavu škodljivcev. Naloga javne gozdarske službe in lastnikov gozdov pa je, da z nego skušamo povečati stabilnost gozda in odpornost proti negativnim pojavom v njih," opozarja Breznikar.

Pogosto pa škodo povzroča tudi človek, zato Breznikar poudarja, kako pomemben je pravi odnos do gozda: "Primeren obisk gozda je primeren tako za človeka kot za gozd, če se izvaja na način, ki ohrani gozd v takem stanju, kot je prej bil. Zato je to sodelovanje uporabnikov, lastnikov gozdov in javne gozdarske službe na tem področju zelo pomembno, saj tako ohranjamo gozdove v taki obliki, kot so. S tem pa dobimo tudi vse tiste koristi za družbo - od rekreacije do turizma in dejavnega preživljanja prostega časa, kar je za današnjo družbo zelo pomembno."

Velik turistični potencial gozda
Breznikar je sicer prepričan, da ima slovenski gozd velik turistični potencial, znano pa je, kako pomembna gospodarska panoga je turizem. "Zelo veliko bi izgubili, če ne bi razvijali gozda v smeri trženja narave," je prepričan. Na pomislek, da turizem in neokrnjena narava ne gresta ravno z roko v roki, pa odgovarja: "Če gre za sonaravno in trajnostno rabo, se da ta obisk omejiti tako, da ne povzroča dolgoročne škode na gozdnih sestavih."

Tudi "nabiralništvo" se mu ne zdi škodljivo, saj, kot pravi, posameznik, ki nabira gozdne plodove za svojo omejeno rabo, gozdu ne more povzročiti prav velike škode. Tisti, ki plodove nabirajo v večjih količinah, pa nadzirajo temu namenjene institucije na podlagi zakonodaje, ki je po Breznikarjevem mnenju popolnoma ustrezno urejena - dokler se spoštuje, seveda.