Kot ugotavlja Arso, pa se je Slovenija od začetka 60. let prejšnjega stoletja za toliko že segrela. Poleti je vse več vročinskih valov in vse močnejši so, vse več je tako imenovanih tropskih noči, ko temperatura ne pade pod 20 stopinj. Več je ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so suše in poplave.

Svetovna meteorološka organizacija ugotavlja, da je velika večina najbolj vročih poletij od začetka meritev nastopila po letu 2000. Klimatologi in meteorologi pravijo, da se lahko na vročino navadimo v vsakem primeru.

Sorodna novica Simulacija gradbišča "Vizjakovega nabrežja" ob reki Savi

"Povprečna temperatura poleti (zjutraj in popoldne) je bila okoli 19, 20 stopinj, konec stoletja pa bi lahko bila že 25 stopinj," je za Radio Slovenija povedal meteorolog Gregor Vertačnik z agencije za okolje.

Na Arsu so pripravili tri različne scenarije. Po najslabšem bo ob koncu stoletja v mestih po nižinah, denimo v Ljubljani, Murski Soboti in Novem mestu, podnebje takšno, kot je danes v južnem Sredozemlju, kar pomeni do 80 vročih dni na leto. Na to z razstavo v državnem svetu opozarja okoljevarstvena organizacija Umanotera.

Na slikah si lahko ogledamo mogoče posledice podnebnih sprememb ob koncu stoletja. Gladina morja se naglo dviga, zato bo Tartinijev trg morda pod vodo, rastlinske vrste se bodo težko prilagodile, gozdna pobočja hribov, kamor tako radi zahajamo, bi lahko opustela.

"Takšne spremembe prinašajo spremenjene pogoje za pridelavo hrane, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst in tudi hitrejše širjenje nalezljivih bolezni. Navsezadnje tudi veliko gospodarsko škodo," je za Radio Slovenja opozoril okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein iz Umanotere.

Okoljevarstveniki sicer pravijo, da ne želijo strašiti, ampak predvsem spodbuditi k razmisleku in delovanju.