Gosta MMC-jeve spletne klepetalnice ob svetovnem dnevu našega planeta sta bila okoljevarstvenika Petra in Janez Matos, organizatorja največje slovenske prostovoljske okoljske akcije, ki je leta 2010 in 2012 potekala pod imenom Očistimo Slovenijo v enem dnevu.

Akcija je bila deležna velike medijske pozornosti, saj je ne nazadnje pred štirimi leti Slovenijo pomagalo čistiti okoli 270.000 ljudi. Vsekakor pa to ni edina akcija, ki so si jo zamislili Ekologi brez meja, saj ravno zdaj poteka dobrodelna akcija Star papir za novo upanje, v kateri so zbrali že precej papirja.

"Lani in predlani smo izvedli že dve akciji, s katerimi smo med drugim peljali otroke na počitnice, zgradili šolo v Malawiju ter plačevali eno leto hrane za otroke in plače učiteljem, pomagali zgraditi hišo za mamo in prizadetega otroka na Kozjanskem. Neverjetno, kaj lahko naredi list starega papirja, če se Slovenci povežemo," poudarjata Janez in Petra.

Ekologi brez meja si prizadevajo, da bi se v Sloveniji razvil dober sistem recikliranja odpadkov, ki bi lahko omogočil na tisoče novih delovnih mest, razpršenih po vsej Sloveniji.

"Dokler pri nas nimamo dobrega sistema predelave, se bo žal izplačalo voziti nekatere odpadke v tujino. Tukaj je zgodba podobna kot pri izvozu hlodovine v Avstrijo. Država naj podpre projekte reciklaže in predelave, ne pa sežigalnice, ki bo prinesla nekaj deset delovnih mest v Ljubljano in velike zaslužke enemu podjetju, dragocene surovine pa bomo še vedno izvažali v tujino," opozarjata okoljevarstvenika, ki želita, da bi Slovenija stopila na t. i. pot brez odpadkov (Zero Waste).

Pot brez odpadkov ni utopična
Toda, ali se to ne zdi nekako utopično? "Mnogo primerov kaže, da ne. Seveda bo na popolni Zero Wast mogoče stopiti šele, ko bomo preoblikovali izdelke po principu 3R, kar pomeni, da na tržišču ne bo več izdelkov, ki se jih ne bo dalo ponovno uporabiti in reciklirati. Pot do tega je torej še dolga, vendar edina smiselna. Pred nekaj tedni smo v Sloveniji gostili Enza Favoina, strokovnjaka s tega področja, ki je na podlagi izkušenj iz tujine izračunal, da bi poleg okoljskih prednosti Slovenija s strategijo ZW pridobila najmanj 2000 delovnih mest," še razlagata Petra in Janez, ki sta svoj življenjski slog podredila okoljskim projektom.

"Oba sva zaradi projekta, ki ga zdaj izvajamo na Primorskem, prostovoljno pustila službi in vsi trije z dojenčkom moramo preživeti z okoli 500 eur na mesec. Ni pa nama to težko. Navajena sva na preprosto in skromno življenje, ki je prijazno do okolja, hkrati pa naju tudi izpolnjuje, saj nama je pomembno, da lahko delava, kar naju najbolj veseli," o svojem vsakdanjiku pripovedujeta okoljevarstvenika.

Naporno življenje okoljevarstvenikov
Življenje okoljskih aktivistov kljub očitkom, da so neprestano prisesani na bruseljska sredstva, ni ravno rožnato. "Ko sva bila še zaposlena v našem društvu, smo vse večje projekte naredili prostovoljno, prijavljali pa smo se tudi na evropska sredstva (zelo uspešno, saj smo izjemna ekipa), da smo sploh lahko preživeli. Povprečna plača v našem društvu je bila in je še vedno okoli 700 eur (če ne verjamete, pridite k nam in preverite). Delo pa je večkrat kot ne po 10 in več ur na dan,

pogosto tudi čez vikende. Ni lahko, ampak če čutiš to kot svoje poslanstvo, je zelo izpolnjujoče," poudarjata.

Kako pa si predstavljata pravega "zelenega" Evropejca? "Zeleno-modri človek se predvsem zaveda vpliva, ki ga ima na okolje, svet. Ko pa enkrat ozavestimo svoj vpliv, je edino etično, da prilagodimo svoj način življenja. Vsak dan je sestavljen iz mnogo odločitev. Če bi morala navesti konkretna vodila - kupujmo le to, kar res potrebujemo, delimo, izmenjujmo," menita Janez in Petra in dodajata, da je njuno vodilo živeti razkošno preprostost, pri čemer imata z razkošjem v mislih odnose in s preprostostjo, s čim manj nepotrebne navlake, ki jo kopičimo v svojih življenjih.