Ozonska plast, ki ščiti Zemljo pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki, se je nad Arktiko od začetka zime pa do konca marca stanjšala za 40 odstotkov, medtem ko se je prejšnje zime stanjšala za okoli 30 odstotkov, so pojasnili pri WMO-ju.

WMO je pojasnil, da se je to zimo stanjšala ozonska plast zaradi izjemno nizkih temperatur (pod -78 stopinj Celzija) v stratosferi, pa tudi zaradi nadaljnje prisotnosti škodljivih plinov, ki uničujejo to plast. Na Arktiki je bilo letos pozimi zelo toplo, temperature med 15 in 20 kilometrov nad zemljo pa so močno padle in ostale nizke dlje časa kot po navadi.

Pozornost na ultravijolično sevanje
Zaradi nizkih zimskih temperatur na Antarktiki se tam ozonska plast pogosto stanjša tudi za 55 odstotkov, a to nima skoraj nobenega vpliva na zdravje ljudi, saj so tamkajšnja območja nenaseljena, na Arktiki pa je drugače. Ozonska luknja se širi nad Grenlandijo in Skandinavijo ter dele Kanade in Rusije, kjer bodo morali biti v prihodnjih tednih pazljivejši na ultravijolično sevanje. Prebivalcem so svetovali, naj pozorneje spremljajo podatke o UV-indeksu.

Ozon naj bi si opomogel čez nekaj desetletij
Nizke temperature visoko v ozračju ozon uničujejo, prav tako pa določeni plini, predvsem klorofluoroogljiki (CFC), ki so se uporabljali predvsem v hladilnih napravah in razpršilih. Čeprav so jih leta 1987 z montrealsko konvencijo prepovedali, so še vedno prisotni v atmosferi.

Montrealska konvencija je uspešno zmanjšala izpuste škodljivih CFC-plinov v ozračje, tako da znanstveniki napovedujejo, da si bo ozonska plast na raven pred letom 1980 znova opomogla od leta 2030 do 2045. Nad Arktiko naj bi se to zgodilo še kako desetletje ali dve pozneje.