Okoljevarstveniki ob tem opozarjajo na nepopravljivo škodo, kar naj bi pokazalo tudi okoljsko poročilo. Ministrici za okolje Ireni Majcen pa bodo predali 45 tisoč podpisov pod peticijo za ohranitev Mure.

V soboto se je iztekel rok za oddajo pripomb na Energetski koncept Slovenije (EKS) in za pritožbo na pozitivno odločbo, ki jo je izdalo ministrstvo za okolje in prostor (MOP) za akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020 (ANOVE).

Nevladne organizacije so skozi celoten postopek sprejemanja omenjenih dokumentov zahtevale, da reka Mura ni predmet energetske izrabe in da reko Muro razglasimo za izključitveno območje. Okoljsko poročilo pa naj bi tudi pokazalo, da bi bila gradnja izredno škodljiva.

Kot so nevladniki zapisali v sporočilu za javnost, je okoljsko poročilo, izdelano za hidroelektrarno (HE) Hrastje-Mota, ocenjeno z oceno D (bistveni vpliv), kar po njihovih navedbah pomeni, da bi imel poseg prevelik vpliv na okolje in naravo.

Zato so nevladniki poslali pritožbo na odločitev MOP-a, pridružili pa so se jim tudi številni posamezniki s pošiljanjem razglednic vladi s sliko Mure in zahtevo po opustitvi ideje o gradnji hidroelektrarn. O pritožbi, kot pravijo, bo namreč odločala vlada.

Mura potrebuje revitalizacijo
"Porečje reke Mure trpi strašne posledice zaradi elektrarn v njenem zgornjem toku in zaradi nespametnih agromelioracijskih posegov v preteklosti. Reka si zasluži temeljito revitalizacijo. Mura z mokrišči je ledvica Prlekije in Prekmurja. Izgradnja elektrarn na Muri je najslabša možna rešitev in zanesljiva pot na "dializo"!" pravi Samo Tuš, predsednik Zveze društev Moja Mura.

Andreja Slameršek, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS) in strokovnjakinja za pravne in vsebinske zadeve pri kampanji Rešimo Muro, pa poudarja, da smo v Sloveniji v energetske namene že žrtvovali 50 odstotkov vodotokov.

"Ob vseh hidroelektrarnah izginjajo ribe. Stanje na nacionalni ravni je alarmantno. Zato bi morali nujno razglasiti izključitvena območja, kjer elektrarn ne bi bilo mogoče graditi. Tej kategoriji zagotovo ustreza reka Mura, saj je to zadnja velika nižinska reka v Sloveniji, ki še ni pregrajena z jezovi ter skupaj z Dravo in Donavo tvori več kot 1.000 kilometrov prosto tekočih rečnih žil, zato jo tudi imenujemo evropska Amazonka. Mura je tudi po številu vrst najbogatejše območje v Sloveniji," pravi Slamerškova.