Ko je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen lani od začetka leta napovedovala konec koncesijskega sistema za dimnikarske storitve, nato pa te v zadnjih dneh decembra skozi nujne postopke vendarle podaljšala, je ministrstvo postavila pred nov izziv. Z letošnjim letom so namreč potekle koncesijske pogodbe kar 129 koncesionarjem (vseh koncesijskih območij je 194), zato je ministrstvo pohitelo z javnim pozivom, na podlagi katerega nameravajo podaljšati oziroma izdati nove koncesijske pogodbe.

Ob koncu tedna so tako na ministrstvu objavili seznam podjetij, ki lahko nadaljujejo izvajanje dimnikarskih storitev, za katere so, tako navajajo na ministrstvu, enako odgovorni, kot če bi imeli sklenjeno koncesijsko pogodbo. Na večini območij bodo svoje dimnikarsko delo lahko nadaljevali dosedanji koncesionarji, brez koncesionarja pa je ostalo 15 koncesijskih območij, in sicer: Divača, Dobje, Dobrna, Ig, Ilirska Bistrica, Kobarid, Kostel, Laško, Logatec, Ptuj, Radeče, Štore, Vojnik, Vrhnika in Žiri. Ministrstvo bo za vsa območja objavilo nov javni poziv in izbralo novega koncesionarja na začetku marca.

Koncesija povzročitelju splošne nevarnosti
Objavljeni seznam pa ponuja tudi odgovor na vprašanje, kako temeljito bo ministrstvo v slabem mesecu dni preverjalo, ali potencialni koncesionarji izpolnjujejo pogoje za podaljšanje koncesije, oziroma kako skrbno bo izbiralo nove koncesionarje. Tako bo svoje delo tudi v letošnjem letu nadaljevalo podjetje, katerega direktor in uslužbenec sta bila lani obsojena na zaporno kazen zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Gre za primer iz leta 2009, ko je med pregledom kurilne naprave dimnikar izmeril presežne vrednosti ogljikovega monoksida, a kljub temu napravo označil za ustrezno, le nekaj dni pozneje pa se je družina zastrupila.

Ob tem velja spomniti, da je ministrstvo kot ključni argument za nenadno podaljšanje koncesijskega sistema navedlo javni interes varnosti in onesnaženost zraka.

Prosta pot za opeharjenje delavcev
Seznam pa razkriva tudi, da je ministrstvo podaljšanje koncesij odobrilo tudi podjetjem, ki ne plačujejo prispevkov za zaposlene, čeprav so bili na ministrstvu vsaj v dveh primerih v času odločanja obveščeni, da podjetje nima plačanih prispevkov - čeprav so plačani prispevki in davki navedeni kot pogoj za pridobitev koncesije. Na seznamu pa so tudi podjetja, katerih lastniki so v preteklosti verižili podjetja, ustvarjali davčne dolgove in nezakonito oddajali izvajanje dimnikarskih dejavnosti v podkoncesije.

Opeharjeni delavci, ki nimajo poravnanih prispevkov za več let, so se tako na ministrstvo zaman obračali s prošnjami, naj zoper njihove delodajalce vendarle ukrepajo. Prijava na ministrstvo je marsikateremu delavcu predstavljala zadnjo rešilno bilko, saj je pri večini navzoč strah, da bi se zamerili koncesionarju in tako ostali brez možnosti za delo, saj dimnikarskih storitev brez koncesij ne morejo opravljati. Tako delavcem tudi v letošnjem letu ostaja le še upanje, da je njihov delodajalec eden od tistih koncesionarjev, ki se pravil poslovanja dosledno držijo.

Koncesionarji z močno politično podporo
Spomnimo, da je ministrstvo podaljšanje koncesij opravilo tik pred zdajci in zakon v nujno obravnavo na vlado poslalo šele 3. decembra, pripadajočo uredbo pa je vlada obravnavala na dopisni seji 28. decembra, da je lahko začela veljati na silvestrovo. Pri podaljševanju koncesij so veliko posluha pokazali tudi poslanci in podaljšanje izglasovali po nujnem postopku. Za podaljšanje koncesij so glasovali poslanci SMC-ja, DeSUS-a in tudi SD-ja, čeprav je njegov predsednik Dejan Židan še leta 2013 kot minister napovedoval ukinitev koncesij. Proti podaljšanju koncesij sta glasovala poslanca Jožef Horvat (NSi) in Alenka Bratušek, podaljšanju so sicer nasprotovali tudi v SDS-u, a zaradi obstrukcije niso glasovali. Del glasov za podaljšanje koncesij pa je prispeval tudi ZL, po besedah poslanke Violete Tomič tudi zato, da bi preprečili "kaos, ki bi gotovo nastal".

Javni razpis? O čem govorite?
A podaljšanje koncesij je kljub temu prineslo vrsto novih težav. Poleg nejasnih meril, po katerih so se odločili za nove koncesionarje, je vprašljiva že sama odločitev za javni poziv namesto za javni razpis, ki je glede na zakon in uredbo edina zakonita možnost za dodelitev koncesije. Na ministrstvo smo zato naslovili vprašanje, zakaj niso objavili javnega razpisa oziroma ali je javni poziv sploh zakonit način podeljevanja koncesij, in prejeli naslednji odgovor: "Namen podaljšanja koncesijskih pogodb je zagotavljanje nemotenega opravljanja obvezne gospodarske javne službe." Tovrstni komunikacijski šumi sicer pri ministrstvu za okolje niso neobičajni.

Ob tem lahko spomnimo, da imajo na ministrstvu za okolje pestre izkušnje z nezakonitim podaljševanjem koncesij. Tako smo lani že poročali, da je ministrstvo deset let nezakonito podaljševalo koncesije za urejanje voda. To nezakonitost so lani z javnim razpisom dokončno odpravili.

Ministrica še ni obupala nad licencami
Na področju dimnikarstva naj bi se vendarle stvari uredile hitreje. Tako ministrstvo še ni obupalo nad sistemom licenc, ki so ga lani skušali uzakoniti, a so se priprave nove zakonodaje lotili prepozno in na koncu pripravili predlog zakona, ki je bil po mnenju vladne službe za zakonodajo pravno pomanjkljiv, v določenih delih pa tudi neskladen z zakonodajo in ustavo.

Kljub temu pa na ministrstvu očitno nameravajo nadaljevati v tej smeri. Tako se je ministrica že sešla tudi s civilnimi iniciativami, ki nasprotujejo koncesijam, in prisluhnila njihovim predlogom za novo ureditev na področju dimnikarstva. Naslednji sestanek je napovedan prihodnji mesec, ko bo ministrica civilnim iniciativam predstavila koalicijsko usklajen predlog zakona o dimnikarskih storitvah, s katerim naj bi bil koncesijski sistem dokončno ukinjen.