OECD poudarja, da smo v zadnjem desetletju na področju okoljskih politik zelo napredovali, da pa nas čaka še veliko dela. Direktor direktorata za okolje pri OECD-ju Simon Upton je na predstavitvi poročila v Ljubljani izpostavil predvsem področje prometa in odpadkov.

Upton je opozoril, da emisije toplogrednih plinov iz prometa v Sloveniji še vedno naraščajo, pri odpadkih pa da moramo predvsem zmanjšati njihovo količino. Z velikimi investicijami v cestno infrastrukturo smo "zaprli" transportni sistem na ceste, kjer še povečujejo že tako visoke emisije toplogrednih plinov. Upton je ob tem poudaril, da bomo za izboljševanje te problematike potrebovali mnogo let.

Bogovič: Poročilo dragocena usmeritev za delo vlade
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič meni, da je poročilo dragocena usmeritev za delo vlade. Prioritete, ki so si jih zadali na ministrstvu, so problematika odpadkov, vode, trdih delcev PM 10 v zraku, trajnostno upravljanje z varovanimi območji, okoljsko sprejemljiva kmetijska politika in zelena davčna politika.

Upton je še izpostavil, da Slovenija nima vzpostavljenega administrativnega nivoja med državno in občinsko oblastjo, da moramo izboljšati okoljsko dimenzijo na področju prostorskega načrtovanja.

Čeprav je Slovenija v zadnjih desetih letih opazno zmanjšala onesnaževanje zraka, koncentracija trdih delcev v zraku in ozona na dnevni ravni prevečkrat presega mejne vrednosti. V mestih v Sloveniji je koncentracija trdih delcev v zraku med najvišjimi v EU-ju. Bogovič je pojasnil, da so na ministrstvu za reševanje problematike trdih delcev v zraku že imenovali tri skupine, ki se ukvarjajo s pripravo programov za tri najbolj kritična urbana območja - Maribor, Ljubljana in Zasavje.

Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov je v Sloveniji neenotno, je poudaril Upton. Emisije iz industrije so se znižale, a ne dovolj, da bi lahko pozitivno vplivale tudi na emisije iz prometa. Pomemben korak za boj proti podnebnim spremembam je bila po mnenju OECD-ja vzpostavitev službe za podnebne spremembe. Pohvalili so tudi vzpostavitev odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.

Poročilo, ki je prvo, odkar je Slovenija vstopila v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), predstavlja 36 priporočil OECD-ja na vseh področjih, ki vključujejo zeleno rast, okoljske politike, mednarodno sodelovanje na okoljskem področju, podnebne spremembe, onesnaženje zraka, voda in upravljanje z odpadki.

Turk: Okoljska vzgoja je del izobraževalnega sistema
Minister za izobraževanje Žiga Turk izpostavlja, da je okoljska vzgoja že del izobraževalnega sistema. "Zavedamo se, da mora šola tudi vzgajati. Kot pravi OECD, je obseg problemov prevelik za drage rešitve, znanost odkriva nove in tudi cenejše rešitve," je še dodal Turk.

"Tudi v gospodarstvu postaja vse bolj jasno, da je za razvoj ključen dostop do naravnih virov in surovin ter zmanjševanje okoljskih vplivov. Nova strategija razvoja bo morala zato vključevati zeleno rast in jasne okoljske cilje," je poudaril državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Uroš Rožič.

Naravne vire najbolj varujemo tako, da mu določimo vrednost, je izpostavil predsednik odbora DZ-ja za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Poudaril je, da je bila visoka vrednost že postavljena pri kmetijskih zemljiščih, kjer pa se zdaj kaže smer ukinjanja odškodnin. "To je v nasprotju s priporočili OECD-ja in je škodljivo za Slovenijo," je dejal.

Da imamo za iskanje rešitev za priporočila OECD-ja dve oviri, pa je opozorila Renata Karba iz Umanotere. Meni, da nam manjka politične volje in znanja.