Po desetletjih uporabe po vsem svetu, so se pojavili pomisleki, da glifosat morda škodi človekovemu zdravju. Poslanska skupina EPP/ELS je te pomisleke upoštevala in predlagala, da se uporabnega dovoljenja ne podaljša za 15, ampak le za 7 let. EPP/ELS se je zavzel tudi za mnoge druge varovalke, da bi čim bolj omejili morebitne škodljive učinke tega herbicida. Zavzeli smo za večji nadzor nad vplivom glifosata na zdravje, bolj trajnostno uporabo, omejitev le na profesionalno rabo, večji nadzor nad prodajo glifosata v državah članicah ter več izobraževanja za uporabnike. V izglasovani resoluciji je Evropski parlament (EP) zahteval razkritje vseh znanstvenih dokazov, na podlagi katerih je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ta herbicid razvrstila pozitivno ter neodvisen pregled glifosata. Evropska komisija (EK) naj predloži nov osnutek uredbe, v katerem se bo trajnostna raba herbicidov, ki vsebujejo glifosat, bolje obravnavala. EP je kot nesprejemljivo označil neselektivno rabo za desikacijo, to je pospešeno zorenje z izsuševanjem pridelka ("green burndown"). V EU-ju se glifosat sicer najpogosteje nanaša neposredno na plevel, na debla sadnih dreves, trto itd. pa se ne nanaša. Bolj je problematična njegova uporaba npr. v ZDA na GSO-rastlinah, kjer pride v neposreden stik s plodom. Nenadna ukinitev glifosata bi močno prizadela evropsko sadjarstvo in vinogradništvo, pri tem, da je evropsko kmetijstvo že tako obremenjeno zaradi krize na področju mlekarstva in prašičereje.
Zeleni smo že od začetka zelo kritični do predloga Evropske komisije (EK), ki je predlagala, da se odobritev podaljša za 15 let. Resolucija Evropskega parlamenta sicer poziva k zmanjšanju te dobe na sedem let in vključuje več pomembnih omejitev, kar je zagotovo korak naprej, vendar pa zaradi resnih pomislekov glede zelo negativnih učinkov herbicida glifosat na zdravje in okolje, resolucije nisem podprl. Kljub precejšnjemu izboljšanju besedila, tudi na račun sprejetja dopolnil Zelenih, sem se odločil vzdržati, saj sem mnenja, da moramo opozorila o negativnih učinkih na zdravje in okolje jemati zelo resno, še zlasti opozorilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki je ugotovila, da glifosat snov, ki je verjetno rakotvorna za ljudi. Zdravje je naša najpomembnejša vrednota, ki mora biti vedno najvišje na seznamu naših prioritet.
Podprla sem predlog resolucije, s katero med drugim pozivamo Komisijo, naj odobritev za prodajo ne podaljša za predlaganih 15 let, temveč le za 7 let. Ker obstajajo dvomi glede tega, ali glifosat predstavlja tveganje za pojav raka pri ljudeh, smo s sprejeto resolucijo Evropsko komisijo tudi pozvali, naj nemudoma zagotovi neodvisen pregled razvrstitve glifosata v zvezi z njegovo rakotvornostjo na podlagi vseh znanstvenih dokazov, ki so na voljo.
Glasovala sem za resolucijo, v kateri Evropski parlament Evropsko komisijo EK poziva, naj odobri nadaljnjo uporabo glifosata za sedem, namesto nadaljnjih 15 let, kot je predlagal EK, vendar samo za kmetijske namene. Prvotni predlog resolucije, ki ga je kot poročevalec pripravil poslanec moje politične skupine S&D Pavel Poc, je bil sicer ambicioznejši, saj smo v njem od EK-ja zahtevali, naj ne podaljša roka za uporabo tega herbicida. A doseženi kompromis ocenjujem kot trenutno sprejemljiv, saj so v resolucijo vključene zelo konkretne zahteve po spremembah in predvsem omejitvi uporabe herbicida, ki bodo zaščitile potrošnike, ne da bi takoj posegle v kmetijsko panogo. Poziv, da EK zagotovi neodvisen pregled splošne toksičnosti glifosata, ter da EK in Evropska agencija za varnost hrane glede na javni interes takoj razkrijeta vse znanstvene dokaze, na katerih temeljita pozitivna razvrstitev glifosata in predlagano podaljšanje njegove odobritve, sta pomembni varovalki pri nadaljnji usodi glifosata. EK lahko namreč odobritev aktivne snovi v obdobju njene registracije prekliče, če se na podlagi novih dokazov ugotovi, da ta snov ne izpolnjuje več meril za odobritev.
Okoli četrt milijona Evropejcev je s peticijo pozvalo evropske poslance, naj izglasujeo prepoved podaljšanja uporabe najbolj prodajanega herbicida glifosata na področju EU-ja. Zatiralcu plevela, ki je ena največjih prodajnih uspešnic fitofarmacevtskih velikanov, kot je Monsanto, želi Evropska komisija podaljšati možnost uporabe v EU-ju za 15 let. Pa čeprav je glifosat Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki je del Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), na podlagi številnih raziskav lani uvrstila na seznam verjetno rakotvornih snovi za ljudi.
Zelene luči o podaljšanju uporabe države članice še niso prižgale. Za prepoved uporabe glifosata v EU-ju naj bi se zavzemale tudi nekatere članice, kot so Italija, Francija, Nizozemska in Švedska. Toda vse to ni prepričalo večine evropskih poslancev, ki so prejšnji teden izglasovali sicer nezavezujoč predlog Evropski komisiji, da se uporaba glifosata podaljša zgolj za sedem let, z možnostjo prepovedi uporabe, če bi se potrdila njegova rakotvornost. Hkrati naj bi prepovedali njegovo uporabo na javnih površinah. Monsantov herbicid Roundup in podobne izdelke, katerih glavna sestavina je glifosat, je namreč mogoče kupiti tudi v slovenskih trgovskih centrih. Eden večjih trgovcev z gradbenim in vrtnim materialom pa se v svojem prodajnem katalogu že hvali, da želi biti prijazen do čebel in ne prodaja izdelkov, ki bi vsebovali glifosat.
Evropski poslanci so dodatnih sedem let za glifosat izglasovali na pobudo Evropske ljudske stranke (EPP) s 374 glasovi "za", 225 "proti" in s 102 vzdržanima glasovoma. Čeprav je odločitev Evropskega parlamenta nezavezujoča, so številni poslanci menili, da njihove odločitve evropski komisarji ne bodo mogli spregledati. Evropska komisija je sicer podaljšanje uporabe glifosata v EU-ju za 15 let pripravila na podlagi znanstvenih priporočil Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Ta se ni strinjala z ugotovitvami IARC-a, da je glifosat lahko rakotvoren.
Glifosat se uporablja 40 let
"EFSA je v svoji oceni tveganja glifosata za zdravje ljudi novembra lani zapisala, da je težko ugotoviti vzročno-posledično povezavo med glifosatom in tveganjem za nastanek raka pri ljudeh, in EK je le sledila temu mnenju," je po glasovanju povedal evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je bil zadovoljen z izidom glasovanja. Po njegovem mnenju bi lahko nenadna prepoved uporabe glifosata prizadela številne kmetijske panoge v Evropi, ki se že zdaj, v času krize v kmetijstvu, spopadajo s številnimi težavami.
Nekdanji minister za kmetijstvo in okolje je tudi razložil, da sam kot sadjar že približno 25 let uporablja glifosat kot enega od herbicidov v sadjarstvu in vinogradništvu, kjer se tudi najbolj pogosto uporablja, in da je v interesu tistih, ki ga uporabljajo, da se zadevi pride do dna, saj so najbolj ogroženi ravno kmetovalci, ki pripravke na podlagi glifosata uporabljajo. "Glede na to, da je pripravek v uporabi že 40 let, mora stroka ugotoviti morebitne posledice in se ni treba zgolj sklicevati na previdnostni princip," je opozoril na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.
"Kmetje v Evropi v tem trenutku nimajo enakovredne alternative glifosatu pri zatiranju plevelov na svojih pridelovalnih površinah, zato se lahko s prepovedjo uporabe številni znajdejo v težavah, saj bodo nekatere kmetijske panoge ogrožene," je pojasnil Bogovič, ki meni, da je odpor proti glifosatu v Evropi posledica povečane uporabe glifosata v posevkih z gensko spremenjenimi rastlinami, ki so odporne proti temu herbicidu.
"Ker v Evropi ne uporabljamo na glifosat odporne GSO rastline, tudi ni povečanja količine uporabe glifosata," pravi Bogovič, ki dodaja, da je uporaba glifosata v EU že dlje časa stabilna in nikakor ne narašča kot v ZDA.
Prepoved bi bila strel v koleno
"Razlikovanje med kmetijstvom v EU in ZDA, in posledično tudi količinah in trendih uporabe glifosata, je bilo izpostavljeno tudi v predlogih sprememb, ki smo jih predlagali v poslanski skupini EPP, in so bile večinoma sprejete. V EPP-ju smo predlagali podaljšanje obdobja uporabe glifosata za sedem let, ob hkratni zaostritvi uporabe za nepoklicne uporabnike ter zagotavljanju boljših informacij o uporabi glifosata. Opozorili smo tudi na to, da lahko Evropska komisija kadar koli v obdobju uporabe glifosata prekliče dovoljenje za njegovo uporabo, če ta ne izpolnjuje več meril za odobritev, zato me veseli, da je večina kolegov prisluhnila našim konstruktivnim in uravnoteženim predlogom," je še dodal.
Po Bogovičevem mnenju bi odprava uporabe glifosata v EU-ju ob enaki ali celo povečani dinamiki uvoza pridelkov iz držav, kjer je razširjeno pridelovanje gensko spremenjenih rastlin (GSO), odpornih na glifosat, pomenila strel v koleno za evropsko kmetijstvo.
Pomisleki kmetijskega ministrstva
V primeru aktivne snovi glifosat je MKGP skozi cel postopek sprejemanja odločitve sledila predvsem zahtevi k široki transparentnosti razprave, na katerih bi se odločitev lahko upira, ob hkratnem spremljanju vidikov vpliva snovi na zdravje ljudi in okolje.
Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da so v dosedanji razpravi na nivoju Evropske Komisije izpostavljali določene pomisleke glede potencialnih vplivov na zdravje ljudi (v povezavi z mnenjem glede rakotvornosti) kot tudi glede dodatkov v pripravkih, ki lahko skupaj s učinkovino delujejo sinergistično.
"Pripravki, ki so trenutno v Sloveniji dovoljeni za uporabo, ne vsebujejo nevarnih dodatkov, ti so bili zamenjani že v letu 2007, kot posledica konservativnega pristopa pri registracije sredstev za varstvo rastlin, zato v danem trenutku in ob upoštevanju kmetijske prakse v Sloveniji, kjer se glifosata na kmetijskih površinah uporablja manj kot 20 odstotkov od vse količine, ki je dana na trg, po zagotovilih pristojnega organa za registracijo, raba glifosata ne povzroča tveganj za zdravje ljudi in okolje," pravijo na kmetijskem ministrstvu, kjer dodajajo, da novega predloga Evropske komisije še ni, zato se do njega ne morejo opredeliti.
Predlog za prepoved tudi v Sloveniji
V Sloveniji neodvisni raziskovalec Anton Komat že nekaj časa pripravlja predlog vladi, da bi v Sloveniji prepovedali uporabo glifosata. Sam pravi, da je končna različica predloga pripravljena, vendar na drugi strani čaka, kaj bo sprejel Bruselj, saj si nekatere članice EU-ja prizadevajo za prepoved.
"Zbral sem že 220 vrhunskih študij različnih neodvisnih univerz, ki govorijo o izjemnih, tako zdravstvenih kot okoljskih tveganjih uporabe glifosata. To je bil tudi razlog, zakaj ga je organizacija, ki spada v okvir Združenih narodov, uvrstila med verjetno kancerogene snovi. Dokazov je več kot dovolj. To, kar se je zgodilo v Evropskem parlamentu, je zame korupcija," pravi
Na drugi strani pa je bila z odločitvijo evropskih parlamentarcev zadovoljna kmetijska stroka v številnih evropskih državah, denimo v Angliji ali Nemčiji, kjer nasprotujejo prepovedi glifosata.
"Kmetijsko stroko močno podpira fitofarmacija. To je nekaj podobnega, kar počne svetovna farmacevtska industrija s sodobno medicino. Z denarnimi tokovi usmerjajo smer raziskav. Glifosat je tako nevaren, da je kriminalno dejanje, če ne bo prepovedan," opozarja Komat.
"Sam imam večkrat predavanja za starše po vrtcih in šolah in v zadnjih letih sem doživel, da je vestni hišnik škropil plevel po dvorišču. Vprašal sem ga, kaj uporablja in odgovor je bil: Boom efekt. Njegova glavna sestavina je glifosat. To je za mene kriminal. Vendar so te ljudje neozaveščeni, in ko pride v fitofarmacevtsko trgovino, pravijo zgolj, naj jim prodajo nekaj proti plevelu. Fitofarmacevti pa v tej paradigmi ne znajo kmetovati brez vreče kemičnih gnojil in škropilnice. Tudi cela kmetijska stroka je cepljena z agrokemijo," pravi in dodaja, da je bilo včasih lažje kaj doseči pri politikih, tako kot je bila prepoved neonikotinskih insekticidov, ki so ubijali čebele. "Danes je to znanstvena fantastika, saj je tako močan pritisk korporacij. To ni nič drugega kot korupcija," pojasnjuje.
Vstopni vizum za gensko spremenjeno hrano?
Komat tudi poudarja, da je treba vedeti, da je glifosat vstopni vizum za vso gensko tehnologijo Monsanta, ki proizvaja gensko spremenjeno na glifosat oz. na herbicid Roundup odporno koruzo in sojo. Gensko spremenjena semena pa prodajajo v svežnju z glifosatom.
"Plevel postaja vse odpornejši in zato je potreben vedno večji odmerek strupa, da se uniči plevel. Vendar se zaradi tega poškoduje tudi kulturna rastlina." Zato so bili po njegovih besedah v Monsantu pred dilemo, ali razvijejo nov pesticid, katerega razvoj stane nekaj 100 milijonov dolarjev, ali pa naredijo transgeno operacijo in dvignejo odpornost rastlin proti strupu. Takšen poseg pa je vsaj štirikrat, petkrat cenejši. "Monstanto je šel v tržno privlačnejšo različico kombinacije glifosata in gensko spremenjenih rastlin. Če država prepove glifosat, pomeni, da je samodejno zaprla vrata za GSO-je," še navaja Komat.
Nacionalni inštitut za javno zdravje o glifosatu
Po desetletjih uporabe po vsem svetu, so se pojavili pomisleki, da glifosat morda škodi človekovemu zdravju. Poslanska skupina EPP/ELS je te pomisleke upoštevala in predlagala, da se uporabnega dovoljenja ne podaljša za 15, ampak le za 7 let. EPP/ELS se je zavzel tudi za mnoge druge varovalke, da bi čim bolj omejili morebitne škodljive učinke tega herbicida. Zavzeli smo za večji nadzor nad vplivom glifosata na zdravje, bolj trajnostno uporabo, omejitev le na profesionalno rabo, večji nadzor nad prodajo glifosata v državah članicah ter več izobraževanja za uporabnike. V izglasovani resoluciji je Evropski parlament (EP) zahteval razkritje vseh znanstvenih dokazov, na podlagi katerih je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ta herbicid razvrstila pozitivno ter neodvisen pregled glifosata. Evropska komisija (EK) naj predloži nov osnutek uredbe, v katerem se bo trajnostna raba herbicidov, ki vsebujejo glifosat, bolje obravnavala. EP je kot nesprejemljivo označil neselektivno rabo za desikacijo, to je pospešeno zorenje z izsuševanjem pridelka ("green burndown"). V EU-ju se glifosat sicer najpogosteje nanaša neposredno na plevel, na debla sadnih dreves, trto itd. pa se ne nanaša. Bolj je problematična njegova uporaba npr. v ZDA na GSO-rastlinah, kjer pride v neposreden stik s plodom. Nenadna ukinitev glifosata bi močno prizadela evropsko sadjarstvo in vinogradništvo, pri tem, da je evropsko kmetijstvo že tako obremenjeno zaradi krize na področju mlekarstva in prašičereje.
Zeleni smo že od začetka zelo kritični do predloga Evropske komisije (EK), ki je predlagala, da se odobritev podaljša za 15 let. Resolucija Evropskega parlamenta sicer poziva k zmanjšanju te dobe na sedem let in vključuje več pomembnih omejitev, kar je zagotovo korak naprej, vendar pa zaradi resnih pomislekov glede zelo negativnih učinkov herbicida glifosat na zdravje in okolje, resolucije nisem podprl. Kljub precejšnjemu izboljšanju besedila, tudi na račun sprejetja dopolnil Zelenih, sem se odločil vzdržati, saj sem mnenja, da moramo opozorila o negativnih učinkih na zdravje in okolje jemati zelo resno, še zlasti opozorilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki je ugotovila, da glifosat snov, ki je verjetno rakotvorna za ljudi. Zdravje je naša najpomembnejša vrednota, ki mora biti vedno najvišje na seznamu naših prioritet.
Podprla sem predlog resolucije, s katero med drugim pozivamo Komisijo, naj odobritev za prodajo ne podaljša za predlaganih 15 let, temveč le za 7 let. Ker obstajajo dvomi glede tega, ali glifosat predstavlja tveganje za pojav raka pri ljudeh, smo s sprejeto resolucijo Evropsko komisijo tudi pozvali, naj nemudoma zagotovi neodvisen pregled razvrstitve glifosata v zvezi z njegovo rakotvornostjo na podlagi vseh znanstvenih dokazov, ki so na voljo.
Glasovala sem za resolucijo, v kateri Evropski parlament Evropsko komisijo EK poziva, naj odobri nadaljnjo uporabo glifosata za sedem, namesto nadaljnjih 15 let, kot je predlagal EK, vendar samo za kmetijske namene. Prvotni predlog resolucije, ki ga je kot poročevalec pripravil poslanec moje politične skupine S&D Pavel Poc, je bil sicer ambicioznejši, saj smo v njem od EK-ja zahtevali, naj ne podaljša roka za uporabo tega herbicida. A doseženi kompromis ocenjujem kot trenutno sprejemljiv, saj so v resolucijo vključene zelo konkretne zahteve po spremembah in predvsem omejitvi uporabe herbicida, ki bodo zaščitile potrošnike, ne da bi takoj posegle v kmetijsko panogo. Poziv, da EK zagotovi neodvisen pregled splošne toksičnosti glifosata, ter da EK in Evropska agencija za varnost hrane glede na javni interes takoj razkrijeta vse znanstvene dokaze, na katerih temeljita pozitivna razvrstitev glifosata in predlagano podaljšanje njegove odobritve, sta pomembni varovalki pri nadaljnji usodi glifosata. EK lahko namreč odobritev aktivne snovi v obdobju njene registracije prekliče, če se na podlagi novih dokazov ugotovi, da ta snov ne izpolnjuje več meril za odobritev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje