Sprva je bilo načrtovano, da se bo ameriški predsednik drugim svetovnim voditeljem - na Dansko naj bi jih prišlo več kot 60, med njimi tudi slovenski premier Borut Pahor - pridružil prve dni, natančneje 9. decembra, in sicer na poti v Oslo, kjer bo prevzel Nobelovo nagrado za mir.

Iz Bele hiše so nato sporočili, da se bo v Köbenhavnu oglasil zadnji dan, torej 18. decembra. "Udeležba ob koncu je najboljši znak ameriške vodstvene vloge," so zapisali v Beli hiši in dodali, da ta prestavitev obiska izraža predsednikovo odločnost, da naredi vse, kar je v njegovi moči, da Köbenhavn uspe, saj se bo treba pred tem dogovoriti še o mnogih odprtih vprašanjih.

Kdo bo popustil in kdo vztrajal?
V Beli hiši poudarjajo, da je po mesecih diplomatske dejavnosti viden napredek na poti do dogovora, v katerem bodo vse države obljubile ukrepe v boju proti podnebnim spremembam. V Washingtonu še posebej omenjajo nedavne zaveze Kitajske in Indije za zmanjšanje izpustov na enoto bruto domačega proizvoda, sklicujejo pa se tudi na napredek pri sprejemanju zakonodaje o podnebnih spremembah v ameriškem kongresu.

Obama naj bi v Köbenhavn prišel s srednjeročno zavezo za 17-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 glede na leto 2005 in z dolgoročnim ciljem 83-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2050. Tega pa še ne bo mogel podkrepiti z zakonodajo, ki je obtičala v kongresu.

Voditelji na Danskem ne bodo sklenili pravno zavezujočega svetovnega sporazuma o podnebnih spremembah, ampak le zavezujoči politični sporazum. Ta bi vseboval zaveze, ki bi jih nato v letu 2010 prevedli v zavezujoč mednarodni sporazum.