Za to pa bi moral svet z goriv, ki povzročajo velike izpuste, preiti na obnovljive vire energije. V 33 strani dolgem poročilu znanstveniki IPCC-ja tako priporočajo čimprejšnji in odločen preobrat od pridobivanja in porabe premoga, plina in nafte k obnovljivim virom energije.

Glavno sporočilo poročila je, da ta sprememba ni tako draga, kot se zdi. Pri IPCC-ju so namreč izračunali njene stroške. Kot navajajo, bi ta pri gospodarski rasti med 1,6 in 3 odstotki na svetovni ravni letno pomenila le za okoli 0,06 odstotne točke zmanjšano rast.

"Ne stane nas veliko, da bi rešili planet," je na predstavitvi tokratnega poročila IPCC-ja v Berlinu dejal eden izmed strokovnjakov Ottmar Edenhofer. Številne okoljevarstvene organizacije so sicer navdušene nad gospodarskim argumentom, ki naj bi prepričal tudi tiste politike, ki se bojijo, da bi ukrepi za zaščito podnebja lahko oslabili gospodarsko rast njihove države.

Poročilo kaže, da je zaščita podnebja mogoča in da jo je mogoče financirati, meni Samantha Smith iz Svetovnega sklada za naravo (WWF).

IPCC: Svet še ima možnosti
V IPCC-ju tudi menijo, da ima svet še možnosti izpolniti cilje ZN-a, po katerih bi globalno segrevanje omejili na največ dve stopinji Celzija, če bi izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 letno zmanjšali za od 40 do 70 odstotkov. Hkrati pa so opozorili, da bi se lahko glede na zdajšnji trend razvoja Zemlja do leta 2100 segrela za od 3,7 do 4,8 stopinje Celzija. To bi bilo po njihovem mnenju katastrofalno.

"Ni več načrta B"
Na poročilo so se že odzvali v Evropski komisiji. Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard je glavne povzročitelje izpustov toplogrednih plinov pozvala, naj te zmanjšajo v skladu s svetovnimi cilji. Kot je dejala, "ni več načrta B za podnebne spremembe - obstaja le načrt A: skupna akcija za takojšnje zmanjšanje izpustov". Pri tem je Evropo postavila za zgled.

Na poročilo se je odzval tudi zunanji minister ZDA, največje onesnaževalke na svetu, John Kerry. Dejal je, da je poročilo "budnica" za podjetja, še zlasti v energetskem sektorju. Čeprav je bilo že predtem objavljenih nekaj tovrstnih poročil o podnebnih spremembah, pa je tokratno po mnenju Kerrya budnica glede priložnosti za svetovno gospodarstvo, ki jo je treba izkoristiti, so zapisali v sporočilu ameriškega zunanjega ministrstva.

Oba, tako Kerry kot Hedegaard, sta opozorila, da vsako leto, ko svet odlaša z ukrepanjem, stroški, povezani s podnebno zaščito, naraščajo.

Zadnji del trilogije
Poročilo je zadnje v trilogiji o vzrokih, posledicah in rešitvah podnebnih sprememb, ki naj bi predstavljala pomembno osnovo pri oblikovanju okoljskih politik. Prvi del te trilogije je IPCC predstavil septembra lani v Stockholmu, drugi del pa konec marca v Jokohami.

V prejšnjem poročilu so strokovnjaki med drugim opozorili na to, da naraščajoče količine izpustov ogljikovega dioksida povečujejo tveganja za poplave, lakoto, konflikte in migracije. Ob tem so izpostavili tudi velike stroške, ki jih za države prinašajo podnebne spremembe.