Odklon debeline ozonske plasti v odstotkih od dolgoletnega povprečja 9. oktobra2008. Leta 2008 se je ozonska luknja nad Antarktiko sprva razvijala počasi,nato pa po velikosti presegla tisto iz leta 2007. Siva barva v sredini prikazujeobmočje z minimalno količino ozona. Foto: Kanadska meteorološka služba
Odklon debeline ozonske plasti v odstotkih od dolgoletnega povprečja 9. oktobra2008. Leta 2008 se je ozonska luknja nad Antarktiko sprva razvijala počasi,nato pa po velikosti presegla tisto iz leta 2007. Siva barva v sredini prikazujeobmočje z minimalno količino ozona. Foto: Kanadska meteorološka služba

Znanstvene ocene iz leta 2006 predvidevajo tudi, da si bo ozonski plašč nad Antarktiko opomogel do leta 2065, so ob dnevu zaščite ozonske plasti zapisali na ministrstvu za okolje in prostor. Ozonska luknja je bila nad južnim polom sicer največja leta 2006, koncentracija snovi, ki tanjšajo ozonski plašč pa je vrh dosegla med leti 1992 in 1994.

Zgibanka o zaščiti ozonske plasti je dostopna tukaj.

ZN: Pri zaščiti ozona pomembni okoljsko naravnani vladni cilji
16. september so v ZN-ju izbrali v spomin na leto 1987, ko so na ta dan sprejeli Montrealski protokol in Dunajsko konvencijo. Ob letošnjem dnevu zaščite ozonske plasti pa v ZN-ju izpostavljajo osrednjo vlogo dobrega vladanja in potrebo po okoljsko naravnanih vladnih ciljih.

Dunajska konvencija in Montrealski protokol o zaščiti ozonske plasti spadata med najbolj široko priznane večstranske okoljske dogovore. Konvencija določa okvir znanstvenega in tehničnega sodelovanja za nadzor ozonske plasti, medtem ko protokol ureja nadzor nad proizvodnjo, uporabo in trgovanjem s snovmi, ki tanjšajo ozonsko plast.

Snovi, ki uničujejo ozonsko plast so haloni in klorofluoroogljikovodiki. Haloni so plini, ki razgrajujejo ozonsko plast v stratosferi ter povzročajo pojav ozonskih lukenj, katerih posledica je povišano ultravijolično sevanje. Klorofluoroogljikovodiki (CFC) pa so plini, ki kemično reagirajo z ozonom v stratosferi. Tudi v tem primeru je posledica tanjšanje ozonske plasti oziroma nastajanje ozonskih lukenj.

Montrealski protokol je tako do konca leta 2009 uspel izločiti prek 98 odstotkov nakopičenih zalog ozonu škodljivih snovi. Podatki o dosedanjih trendih proizvodnje in porabe, ukrepih postopnega opuščanja in drugih izvedenih aktivnosti pa kažejo, da so bili cilji glede postopnega opuščanja ozonu škodljivih snovi za leto 2010 v večini držav v razvoju doseženi, so še sporočili z ministrstva.

Slovenija ni nikoli proizvajala ozonu škodljivih snovi
Slovenija sicer ni nikoli proizvajala ozonu škodljivih snovi, jih je pa uporabljala in še vedno uporablja opremo (npr. hladilniki, klimatske naprave, toplotne črpalke), ki vsebuje snovi, ki tanšajo ozonsko plast. Občuten padec porabe teh snovi je zaradi izgube tržišča ter tehnoloških sprememb sicer nastopil med leti 1988 in 1992.

V letu 1992 je poraba klorofluoroogljikov (CFC) predstavljala 41 odstotkov porabe glede na izhodiščno leto 1986. Od takrat se je v Sloveniji uporaba ozonu škodljivih snovi zmanjšala in omejila na dovoljeno nujno uporabo, servisiranje obstoječe hladilne naprave ter za uporabo bistvenega pomena, kot so raziskave in razvoj. Sloveniji je torej uspelo znižati uporabo ozonu škodljivih snovi na raven razvitih držav.