"Uredili oziroma izboljšali smo prehodnost ribje steze na Fužinah in na Ambroževem trgu, vgradili smo novo opremo za dvig na polovici zapornic pri Ambroževem trgu. Poleg tega smo uredili prag pri Zalogu, se pravi, smo dvignili raven vode v mrtvici in tako povečali življenjski prostor za ribe," je Brilly naštel dejavnosti v sklopu projekta.

Ob tem je dodal, da so na ribjih stezah, ki ribam omogočajo prehod prek ovir, namestili kamere za nenehno opazovanje rib, ki bo javno dostopno. Ribe se na svojih poteh namreč spopadejo z vrsto ovir, zato jim je z različnimi prehodi treba omogočiti prosto pot, da se omogoči izmenjava dednine, so pojasnili na novinarski konferenci.

Pomembno za ohranjanje raznovrstnosti
Projekt, ki poteka od leta 2012, zato zdaj želijo podaljšati še za eno leto, predvsem zato, da bi lahko opazovali stanje po preureditvah.

V Ljubljanici, ki je življenjsko okolje sulca, platnice in blistavca, sicer živi več kot 25 avtohtonih vrst rib, hkrati pa na bregovih reke domujejo tudi vidre, nutrije, želve, žabe in race. Zunanji sodelavec projekta, direktor podjetja Geateh Zoran Stojič, je ob tem poudaril, da je Ljubljanica ena najbolj pestrih rek v Evropi, kar je treba vzdrževati.

S tovrstnimi projekti se vanjo tudi vrača življenje, ki je najbolj ogroženo zaradi kakovosti vode, kar pa ljudje težje opazijo, ravno zato pa so želeli na to opozoriti javnost, je dodal Stojič.