Raziskovalci, ki so na skrajni jug celine prišli v okviru Nasine raziskovalne odprave, so dejali, da so v obsežnem ledeniku Thwaites odkrili 300 metrov globoko brezno, ki na dnu meri za dve tretjini newyorškega predela Manhattan (ta ima površino 59,1 km2).

V tem prostoru je bilo nekdaj 14 milijard ton ledu, a večina se je v zadnjih treh letih stalila. Votlino so našli s pomočjo italijanskih in nemških satelitov in Nasinega radarja, s katerim opazujejo spremembe v ledu.

"Velikost luknje igra pomembno vlogo pri tajanju ledu. Več toplote in vode prihaja pod ledenik, hitreje se ta taja," je dejal glavni raziskovalec Pietro Milillo, ki je dodal, da so s tem veliko izvedeli o medsebojnem delovanju morja in ledu, piše Guardian.

Tajanje ledu ima vpliv na ves svet

Soavtor raziskave Jeremie Mouginot je razložil, da morska voda polni luknje med plavajočimi kosi ledu in morskim dnom. Thwaites je bil nekdaj 120 kilometrov široka "ledeniška pošast", katere izginjanje bi lahko imele velike posledice za okolje, saj bi se zaradi njegovega tajanja raven vode dvignila za kar 0,6 metra.

Poleg tega Thwaites podpira sosednje ledenike. Če bi začeli izginjati še ti, bi se raven morske vode dvignila še za 2,44 metra, kar bi že ogrozilo nekatera obalna mesta po svetu. "Vprašanje ni, ali bodo ledeniki izginjali še naprej, ampak s kakšno hitrostjo se bo to dogajalo," je dodal Mouginot.

Ledenik Thwaites se od leta 1992 staja med 0,6 do 0,8 kilometra na leto.