Francija je v okviru poostrenega mejnega nadzora prepovedala vstop v državo skoraj 1.000 ljudem, saj so za vse presodili, da predstavljajo varnostno grožnjo državi. Notranji minister Bernard Cazeneuve je dejal, da so vstop tem ljudem prepovedali "zaradi tveganja, ki bi ga lahko ti predstavljali javnemu redu in varnosti". Na francoskih mejah je skoraj 15.000 policistov, carinikov in žandarjev.

Z okrepljenim nadzorom na mejah želijo zagotoviti popolno varnost na podnebni konferenci, ki se bo v francoski prestolnici začela v nedeljo, trajala pa bo do sobote, 12. decembra. Obenem želijo tudi zajeziti teroristične grožnje, s katerimi se Francija sooča od napada v Parizu. Nadzor na mejah bo okrepljen, dokler bo teroristično tveganje visoko.

V Parizu prepovedan shod
Več tisoč udeležencev se je pred podnebno konferenco zbralo v Manili in v Brisbanu. S temi shodi želijo pozvati k odločnim ukrepom za zajezitev globalnega segrevanja. Na Filipinih se je zbralo več kot 2.500 ljudi, med njimi aktivisti, študenti in duhovščina. Filipine so strokovnjaki uvrstili med najranljivejše države zaradi podnebnih sprememb. Na shodu so zahtevali zajezitev izpustov toplogrednih plinov in s tem omilitev posledic podnebnih sprememb, ki jih krivijo za okrepitev uničujočih tajfunov in drugih ekstremnih pojavov na Filipinih.

V Avstraliji so se shodi začeli že v petek v Melbournu, v Brisbanu pa se je zbralo okoli 5.000 ljudi. Protest so vodili predstavniki mladinskih skupin in prebivalcev tihomorskih otokov, otočja, ki ga še posebej ogrožajo podnebne spremembe, predvsem posledični dvig morske gladine. Na shodih naj bi ljudje protestirali po vsem svetu, napovedani so v Seulu, Riu de Janeiru, New Yorku, Ciudadu de Mexicu … Zaradi poostrenih varnostnih ukrepov pa so napovedan množični shod francoske oblasti prepovedale v Parizu.

Poziv Indije bogatim državam
Indijski okoljski minister Prakaš Džavadekar je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da bo Indija na podnebni konferenci bogate države pozvala k zagotavljanju "podnebne pravice" za razvijajoče se države. Po njegovih besedah bi moralo breme za zmanjševanje izpustov ležati na razvitih državah. Dejal je, da sta Indija in preostali razvijajoči se svet nase prevzela pošten delež odgovornosti.

Indija, ki je po obsegu izpustov ogljikovega dioksida za ZDA in Kitajsko tretja na svetu, je obljubila, da bo zmanjšala intenzivnost izpustov - obseg onesnaževanja glede na BDP - za do 35 odstotkov do leta 2030. Kljub temu pa se ni pripravljena zavezati k večjemu zmanjšanju izpustov, saj naj bi do leta 2020 proizvodnjo premoga še podvojila. To odločitev v New Delhiju upravičujejo z željo po izboljšanju življenjskih razmer za več kot četrtino svojega prebivalstva, saj strožje zahteve naj tega ne bi omogočale.

Velik izziv do leta 2020
Slovenija namerava za pomoč državam v razvoju pri boju proti podnebnim spremembam in prilagajanje na njihove posledice namenjati okoli pet milijonov evrov letno. Takšno raven financiranja naj bi obdržali do leta 2020.

Razvite države so se zavezale, da bodo za podnebno ukrepanje v državah v razvoju zagotovile 100 milijard dolarjev na leto do leta 2020. Leta 2014 so zbrale 62 milijard dolarjev. Vprašanje podnebnega financiranja bo na konferenci eno ključnih. Številne države v razvoju se namreč na račun varovanja podnebja niso pripravljene odpovedati gospodarskemu razvoju, zato zahtevajo finančno pomoč razvitih držav pri ozelenitvi gospodarstva in prilagajanju na učinke podnebnih sprememb.