Sanacijska dela na kraju nesreče še vedno potekajo. Odmeva pa zaplet, ki je nastal med Slovenskimi železnicami, Rižanskim vodovodom in Mestno občino Koper, je poročala Televizija Slovenija. V SŽ-ju so že zgodaj zjutraj skušali železniški promet pognati v tek, krajevna skupnost in vodovodno podjetje pa sta protestirala, saj izkop s kerozinom prepojenega materiala ni bil opravljen v obsegu, kot je bilo določeno. Poznejši izkopi, ki jih je zahtevala Agencija RS za okolje, so namreč pokazali, da je v tleh predora še vedno veliko nevarne tekočine. Arso je nato odredil nadaljnjo sanacijo.

"Ponoči smo odstranili onesnažene kamnine, skupaj z Arsom naredili določene sondaže in nameravali progo odpreti ob 12. uri. Dopoldne pa smo po posvetu z geološkim zavodom in Arsom ugotovili, da bi bilo treba čim prej odstraniti še eno plast. Tako da bomo zaradi zmanjšanja tveganja, tako za okolje kot drugih nevarnosti, še danes odstranili to plast," je v izjavi za medije v Ljubljani povedal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. Dodal je, da so sicer pritiski vseh doma in v tujini, ki prevažajo po progi, za čimprejšnje odprtje proge enormni.

Kot so sporočili z Arsa, so SŽ-ju vročili dopolnilno odločbo, ki določa, da je treba takoj odstraniti onesnaženi material vse do skalne podlage in zagotoviti kemijsko analizo materiala, da je treba od boka do boka predora preiskati doseg onesnaženja ter, če bi voda pronicala iz stropa ali stene predora na razdalji 50 metrov od onesnaženega odseka, zagotoviti, da se ta voda zajame in odvede iz predora.

Kerozin našli šele en meter globoko

Ob ogledu kraja nesreče v četrtek, potem ko so bili iz predora odstranjeni poškodovani vagoni, so namreč ugotovili, da material do globine okoli 0,9 metra ni bil videti omočen s kerozinom. Od globine 0,9 do približno 1,25 metra pod tiri pa je tamponski material, drobljenec različne granulacije, ki je zelo zbit in ponekod sprijet kot beton. Pri odvzemu vzorca tega materiala pa se je videlo, da je močno omočen s kerozinom, so pojasnili na Arsu.

Ko so odstranili del tega materiala, se je pokazala skalna podlaga na dnu predora. "Podlaga je neravna z veliko izboklinami in vdolbinami, ki so bile zapolnjene s kerozinom. Gre za majhne luže, tako da črpanje kerozina ni izvedljivo, pač pa se ga da odstranjevati z vpijanjem," so ugotovili na Arsu. Ocenili so, da je mogoče z izkopom zemljine odstraniti vsaj še 1.350 litrov kerozina. "Kerozin je počasi odtekal, zato ga je treba odstraniti čim prej," so pojasnili.

Že ponoči so v predoru odstranili onesnaženo zemljo, ki jo je bilo mogoče izkopati, čez dan pa dokončali nov tir v dolžini približno 200 metrov. Sprva so načrtovali, da bo železniški promet stekel do poldneva, a so se po posvetu z Arsom in geološkim zavodom odločili za izkop dodatnega materiala, ki bi bil lahko onesnažen s kerozinom.

Gospodarski interes pred zaščito vodnega vira?

Na koprski občini so v sporočilu za javnost pojasnili, da njihove pristojne službe že vse od nesreče v predoru pri Hrastovljah dejavno spremljajo postopek sanacije posledic iztirjenja in so dnevno navzoče na terenu. Po podatkih, s katerimi razpolagajo, na občini ugotavljajo, da sanacija zemljine na območju razlitja kerozina, ki je potekala ponoči, ni bila izvedena na pravilen način oz. v dogovorjenem obsegu.

Župan Aleš Bržan je zato od pristojnih organov zahteval pojasnilo oz. zagotovilo, da bodo pristojni takoj pristopili k celoviti sanaciji območja. "Le na ta način nam bo uspelo zmanjšati grožnje, da bi kerozin dosegel vodni vir, ki napaja celotno obalo, ne samo Mestno občino Koper," so dodali. Dodal je, da je od tega, ali bo imela slovenska Istra pitno vodo, odvisen tudi razvoj obalnega gospodarstva, še zlasti turizma.

Zagotovitev pitne vode za prebivalce štirih obalnih občin in ohranitev vodnega vira Rižana bi morali biti prioriteti, "ki presegata vse druge, tudi gospodarske interese", je prepričan Bržan. "Ne smemo dovoliti, da se železniška povezava do Kopra vzpostavi, ne da bi pred tem bili izpeljani vsi nujno potrebni postopki za temeljito sanacijo zemljine. Pri tem bomo vztrajali," je zagotovil Bržan.

Koprska občina razočarana nad ministrstvom za okolje

Na občini so razočarani, da pristojni organi, še posebej ministrstvo za okolje in prostor ter Slovenske železnice, "kljub resnosti položaja, v katerem nam grozi ena večjih ekoloških katastrof v Sloveniji, niso storili dovolj, da bi zaščitili edini vodni vir za celotno območje štirih obalnih občin in preprečili, da izliti kerozin ob prvem deževju doseže podtalnico Rižane".

To so po navedbah koprske občine jasno pokazali s tem, da so že v jutranjih urah sanirali tire, kot tudi s tem, da jim na Agenciji RS za okolje kljub večkratnemu pozivu niso želeli posredovati odločbe, ki so jo v četrtek izdali Slovenskim železnicam. Za pridobitev odločbe morajo zdaj vložiti zahtevek za dostop do informacije javnega značaja.

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je na očitke za Televizijo Slovenija odvrnil, da je vložitev zahtevka standardni postopek in da mu je žal, da koprskega župana v četrtek, ko se je sam mudil na terenu, ni bilo. Kot je pojasnil Zajc, so takrat predstavili vse ukrepe. So pa ugotovili, da upravljavec vodnega vira nima načrta za ukrepanje v takšnih primerih. Posledično bodo po Zajčevih napovedih preverili vse preostale vodovode, ali takšne dokumente imajo. "Če ne, jim bomo mi dali napotke," je dejal.

Za prihodnji torek je medtem sklican svet občin ustanoviteljic družbe Rižanski vodovod, na katerem se bodo sešli vsi štirje župani istrskih občin, nanj pa so povabili tudi ministra Zajca. Takrat bodo pregledali celoten postopek sanacije posledic nesreče in sprožili postopke, ki so potrebni za čimprejšnjo zagotovitev dodatnega vodnega vira.

Iztekli kerozin bi lahko ogrozil vodni vir Rižane, iz katerega se je do nesreče oskrbovala Obala. Upravljavec vodovoda je pripravljen na to, da bo del kerozina odtekel v podtalnico in da bo prisiljen izločiti vodni vir. Dobavo vode so zagotovili tudi iz drugih sistemov in ljudi pozvali k varčni porabi pitne vode.

Nabralo naj bi se za do 250 vlakov zamude

Luka Koper in logistične družbe se medtem trudijo, da bi blago, ki čaka na pot proti notranjosti države, čim prej spravili do končnih kupcev oziroma v pristanišče. Spodbujajo k prevozom s tovornjaki, zato je te dni povečan promet. V Luki so sicer za večjo pretočnost na vseh terminalih omogočili pretovor tudi ponoči. Od torka do danes naj bi se nabralo za do 250 vlakov zamude, kar bodo morali nadomestiti v juliju.