Branka Videtič iz Darsa je za MMC pojasnila, da lahko o številu povoženih živali na avtocesti "sklepamo predvsem na podlagi iz tega naslova izstavljenih odškodninskih zahtevkov". Teh je bilo po njenih besedah v letu 2007 150, letos do 1. oktobra pa 76.
Največkrat živali na avtoceste zaidejo na avtocestnih priključkih
Kot je pojasnila, živali najpogosteje na avtoceste zaidejo na njihovih priključkih (kjer se konča varovalna ograja), včasih pa tudi zaradi "poškodovanja oz. odtujitve zaščitne ograje s strani tretjih oseb". Najpogostejši trki v živali se sicer dogajajo na avtocestnih odsekih med Brezovico in Postojno, med Slovensko Bistrico in Celjem ter med Naklim in Šmartnim.
- Leta 2007: 150
- Leta 2008 (do 1. 10.): 76
Povožene živali na slovenskih tirih (2006-2008):
1 teliček; 2 psa
13 ovac; 11 medvedov
4 koze; 3 košute 2 kravi; 8 srn
3 konji; 1 divja svinja
Na vprašanje, kako je v Sloveniji s t. i. zelenimi mostovi, ki bi živalim omogočili, da varno "prečkajo" avtocesto, je Videtičeva odgovorila, da je bil prvi tak most zgrajen na avtocestnem odseku Bič-Korentika, nekaj pa jih je tudi na novih odsekih na pomurski avtocesti. Ker takšni mostovi omilijo presek življenjskega prostora ali selitvenih poti živali, so načrtovani "na vseh tistih novih odsekih, kjer se je v postopku priprave prostorske dokumentacije izkazalo, da je njihova izgradnja potrebna".
Zaščita z ograjami, zelenimi mostovi in odvračalnimi napravami
In kako se lahko živali (poleg zaščitnih ograj in zelenih mostov) še odvrne od prihoda na avtocesto? Tomaž Klun, sodelavec Darsa, med ukrepe prišteva t. i. odvračalne naprave. Takšnih naprav je več. Mednje tako sodijo ultrazvočne odvračalne naprave z dodanimi slišnimi zvoki ter zemeljskimi vibracijami, vgrajene v obcestne smernike, zvočni odsevniki (ko se približa avto, začno povzročati za živali moteče zvočne signale) in klasični odsevniki. Na slovenskih avtocestah jih lahko že zdaj najdemo vse tri vrste (tudi v kombinirani obliki), Klun pa poudarja, da jih je treba v prihodnosti namestiti predvsem na mestih, kjer se konča varovalna ograja.
SŽ brez posebnih projektov za zaščito živali
Na železniških tirnicah je nesreč, v katerih so udeležene živali, sicer manj, a kljub temu preveč. Leta 2006 je bilo tako povoženih 27 živali, leta 2007 15, leta 2008 do 1. septembra pa 5, so za MMC povedali na Slovenskih železnicah.
Pojasnili so nam, da posebnih projektov za zagotavljanje varnih prehodov živali v zadnjih letih niso pripravljali: "Večina železniškega omrežja je namreč stara sto ali celo sto petdeset let, takrat pa divjadi ni bilo toliko, da bi to upoštevali pri gradnji prog." Pri tem so dodali, da se problem prehoda živali v tujini upošteva predvsem pri projektih in gradnji hitrih prog, ki so tako kot avtoceste ograjene in nimajo nivojskih prehodov. "Pri nas pa takih prog (še) nimamo, zato tudi izkušenj s kakšnimi posebnimi prehodi nad tiri ali pod njimi nimamo," pravijo.
Na slovenskih tirih najresnejši ukrep prižgane luči vlečnih vozil
V skladu z navodili okoljevarstvenih organicacij pa je SŽ upošteval določene ukrepe pri gradnji nove železniške povezave z Madžarsko. Poleg tega vsa vlečna vozila SŽ-ja zaradi povečane varnosti že nekaj let vozijo z lučmi, prižganimi 24 ur na dan, čeprav to ni predpisano. Za prihodnost si v smislu izboljšanja ukrepov za zaščito živali želijo posebno študijo, ki bo upoštevala značilnosti posamezne živalske vrste.
A. S./M. N.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje