"S protestom smo hoteli pokazati, da bodo morali stopiti čez ljudi, če bodo hoteli nadaljevati krajo narave," je za MMC pojasnil Rok Rozman iz gibanja Balkan River Defence (obramba rek na Balkanu, op. a.). Štiri protestnike so izpred ministrstva za okolje policisti odnesli v policijsko vozilo in jih odpeljali na policijsko postajo. Trije so prejeli po 583 in eden 383 evrov kazni, in sicer zaradi neupoštevanja ukaza policista in varnostnika, naj se z mesta umaknejo, in ker niso želeli pokazati osebnih dokumentov. Kot pojasnjuje Rozman, jih niso želeli pokazati, ker so jim policisti zagotovili, da jih bodo tudi v tem primeru odnesli z mesta protesta.

"Hoteli so, da takoj zapustimo prizorišče. Mi smo pa rekli, da mislimo, da v demokratični ureditvi lahko na takšen način izražamo svoje nestrinjanje. Upoštevali smo maske, vsa ta določila, ki naj bi še veljala. Na koncu, ker nismo prišli skupaj, čeprav so nam rekli, da tudi če se izkažemo z osebno izkaznico, da nas bodo odstranili, smo se pač odločili, da pustimo, naj nas odstranijo. Pasivno smo sedeli in so nas odnesli v marico in odpeljali na policijsko postajo," je Rozman povedal za TV Slovenija.

Kot opozarjajo v gibanju Blakan River Defence, tretji protikoronski zakon, ki ga bo obravnaval odbor DZ-ja za delo, poslanci pa ga bodo potrjevali v petek, do konca leta 2021 izničuje tako rekoč vse naravovarstvene in okoljevarstvene varovalke pri gradnji velikih objektov.

Sorodna novica DZ: Kompromis glede nevladnikov v zakonu o ohranjanju narave?

V interventnem zakonu tudi podaljšanje pogojev, ki iz gradbenih projektov izključujejo večino NVO-jev

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide bo ponoči začel obravnavati predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije. Seja odbora bo potekala tako rekoč ponoči oziroma 30 minut po zaključku redne seje DZ-ja.

V ospredju tako imenovanega tretjega protikoronskega svežnja sta predvsem subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ter pomoč gostinstvu in turizmu. Skoraj prezrt pa je ostal 2. člen zakona, ki podaljšuje nekatere ukrepe iz prvega svežnja, in ti so po mnenju protestnikov in nevladnikov še veliko spornejši za varovanje narave kot zaostrovanje pogojev za nevladne organizacije v Zakonu o ohranjanju narave.

Kot pojasnjuje Goran Forbici iz Centra nevladnih organizacij, bo s podaljševanjem nekaterih ukrepov, ki so glede na drugi sveženj veljali le do 31. maja letos, investitor lahko začel graditi objekt takoj, ko bo pridobil gradbeno dovoljenje, in ne, ko bo to pravnomočno, kot je veljalo doslej. "Drži, da se je do leta 2018 lahko začelo graditi, četudi je imel investitor le dokončno (in ne pravnomočno op. a.) gradbeno dovoljenje. A za to, da je ministrstvo za okolje sploh izdalo dokončno gradbeno dovoljenje, je moralo imeti tudi okoljevarstveno soglasje. Kar pomeni, da je moral biti ves postopek presoje vpliva gradnje na okolje, ljudi in naravo pred izdajo dovoljenja zaključen."

Z novo zakonodajo pa bo investitor lahko začel graditi, še preden bi sodišče lahko dokončno odločilo, da projekt dejansko nima prevelikih vplivov na okolje. "S tem, ko minister Vizjak govori, da situacijo samo vračamo v stanje iz leta 2018, zavaja. Takrat je moralo namreč biti okoljevarstveno soglasje pravnomočno. Zdaj pa je popolnoma drugače."

"Druga stvar, ki je problematična, je, da se oži polje možnosti, da sodišča presojajo odločitve ministrstva za okolje in prostor pri izdaji gradbenih dovoljenj," nadaljuje Forbici. Gre za to, da iz postopkov izločajo tiste, ki se na sodišča lahko pritožijo. Tudi v spremembi gradbene zakonodaja iz prvega protikoronskega svežnja imajo namreč nevladne organizacije postavljene praktično nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. Brez pravice za sodelovanja pri izdaji integralnih gradbenih dovoljenj bo ostala Ribiška zveza Slovenije, med drugimi tudi Jamarska zveza Slovenije, Greenpeace Slovenija, štirideset let staro Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Alpe Adria Green, Slovenska mikološka zveza …

"Pri postopkih oziroma dovoljenjih, ki se tičejo okolja in narave, sta se MOP in Arso po njihovih lastnih podatkih v zadnjih petih letih zmotila kar 122-krat. Tolikokrat je namreč sodišče ugotovilo, da so bile njihove odločitve napačne." Zdaj po principu "ni tožnika, ni sodnika" zakon onemogoča tiste, ki bi se na postopke lahko pritožili. "Pogoji za NVO-je veljajo za dve leti nazaj, izpolnilo jih bo le 10 odstotkov tistih, ki jih ima že doslej status delovanja v javnem interesu," opozarja Forbici.

Tretji problem, ki se skriva v zadnjem interventnem zakonu, pa je po mnenju Forbicija v tem, da degradirajo pristojne javne zavode (Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove itd.). "Zakon pravi, da so zavodi ob tem, ko izdajo mnenje, investitorju dolžni podati tudi usmeritve, kako naj izboljša svoj projekt. Kot opozarjajo strokovnjaki iz teh služb, so nekateri projekti tako nesprejemljivi, da jim nič ne pomaga. Na ta način se pravzaprav ne da več podajati absolutnih negativnih mnenj, poleg tega namen javnih zavodov ni, da služijo investitorju. Javne zavode imamo zato, da ugotovijo, ali je naložba škodljiva za področje, ki ga pokrivajo, ali ne."

Tudi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je v nagovoru v DZ-ju proteste pred ministrstvom povezal s sprejemanjem zakona o ohranjanju narave, ki je bil na dnevnem redu redne majske seje. Minister je opozicijskim poslanskim skupinam očital "militantno retoriko" in spomnil, da gre pri obravnavanem zakonu po mnenju njihovih poslancev za vojno napoved ohranjanju narave in zniževanje standardov varstva okolja. "Nujno je to povezati s številnim protesti, ki so ne nazadnje tudi danes pred našim ministrstvom, kjer nekaj aktivistov fizično preprečuje vstop v ministrstvo," je povedal Vizjak. "Gre za razmeroma agresivno politiko, pa ne samo pri tem predlogu. Taka agresivna politika teh istih skupin je tudi pri številnih prepotrebnih projektih za razvoj države," je bil kritičen po poročanju STA.