Sorodna novica Ali okoljevarstvene organizacije res blokirajo najpomembnejše projekte v državi?

DZ je na redni seji obravnaval vladni predlog sprememb zakona o ohranjanju narave, ki je naletel na veliko kritik zaradi dopolnila SNS-a. Zakon je ministrstvo za okolje v proceduro poslalo, da bi uskladili slovensko zakonodajo z evropsko, a se je vanj prek amandmaja SNS-a dodalo še zaostrovanje pogojev za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in imajo tako pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, ki sicer zanika, da bi za amandmajem stal sam, je rešitvi danes znova stopil v bran: "Vsaka nevladna organizacija, tudi taka, ki ima tri člane, lahko sodeluje v javni obravnavi, v javni razgrnitvi, lahko podaja svoja stališča in seveda lahko tudi pričakuje in mora dobiti odgovor na svoja stališča." Dodal je, da smo po njegovem mnenju do zdaj imeli preohlapna merila za podelitev statusa, katera nevladna organizacija deluje v javnem interesu.

Amandma SNS-ja je sicer predvidel različne pogoje za nevladne organizacije glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko. Za društva bi tako veljalo, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, zavod mora imeti zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in sedmo stopnjo izobrazbe, ustanova pa najmanj 10.000 evrov premoženja.

Koalicija rahlja določila za nevladne organizacije

Koalicijske poslanske skupine so na pobudo SMC-ja ta amandma že na odboru dopolnile z izjemo, ki omogoča nevladnim organizacijam, ki ne izpolnjujejo na novo predlaganih pogojev, da vseeno pridobijo ta status, če imajo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanje naravnih virov, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa gre za organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči.

Sorodna novica Odbor podprl zaostrovanje pogojev za okoljevarstvene organizacije

Za sejo DZ-ja pa je koalicija pripravila še en amandma, ki še olajšuje dostop do statusa. Tako bi morali imeti zavodi le še dve osebi s polnim delovnim časom, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave. Pri društvih pa bi črtali zahtevo, da velja le članarina, nakazana na bančni račun organizacije, pač pa bi lahko bilo plačilo izvršeno in evidentirano na kakršen koli način. Za organizacije, ki že imajo status, da delujejo v javnem interesu, pa je zahteva le ta, da v pol leta skličejo skupščino in dokažejo članstvo.

Opozicija bi ohranila do zdaj veljavno določilo
Levica, LMŠ in SD na drugi strani predlagajo amandma, ki bi ohranil določilo, da ima vsaka nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. "Pred vrati parlamenta je bilo na dežju več ljudi, ki so želeli samo to, da se jim prisluhne in da se naredi nekaj konstruktivnega na tem področju, ne pa da se jih izključi. To je najlažje," je Robert Pavšič (LMŠ) spomnil na proteste v času seje matičnega parlamentarnega odbora na to temo.

Glasovanje o predlogu zakona in amandmajev bo v sredo.

Podpora spremembi zakona o Triglavskem narodnem parku

Predlogu zakona o spremembi zakona o Triglavskem narodnem parku, ki spreminja višino in dodeljevanje državne podpore razvojnim projektom in dejavnostim parkovnih občin, so podporo izrekle vse poslanske skupine.

Poslanec SAB-a Franc Kramar je v imenu predlagatelja poudaril, da je zakon o TNP-ju "eden največjih problemov zgornje Gorenjske in Primorske". V zakonu je od leta 2010 tudi člen, ki opredeljuje subvencije parkovnim občinam, a ni bil nikoli realiziran.

Člen namreč določa, da se za razvoj v parkovnih občinah dodeli 80 odstotkov predračunske vrednosti projekta ali investicije oziroma sredstev, potrebnih za njegovo izvajanje. "To je praktično nemogoče realizirati, ker so te investicije iz leta v leto različne, imajo različne stopnje ter zahtevajo različne stopnje finančnih sredstev," je poudaril Kramar.

V SAB-u so zato predlagali, da se na novo definira način dodeljevanja sredstev iz državnega proračuna občinam v parku. Tem občinam naj bi vsako leto namenili 0,2 odstotka dohodnine, pobrane v državi, znesek pa bi si župani razdelili glede na medsebojni sporazum. Prvoten predlog SAB-a je bil v obravnavi na matičnem parlamentarnem odboru dopolnjen z dopolnilom, ki je določilo namensko porabo sredstev, še z enim dopolnilom pa naj bi DZ uvedel ustrezen nadzor nad to porabo.

Nova rešitev bi po navedbah Kramarja pomenila, da bi življenje v TNP-ju postalo prednost. "Za zdaj se je v vseh teh letih izkazalo, da je ta zakon cokla v razvoju lokalnemu prebivalstvu. Mislim, da je prav, da se ta krivica popravi," je poudaril.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Metka Gorišek je spomnila, da je v pripravi akcijski načrt za spodbujanje in sofinanciranje investicij ter izvajanje dejavnosti v TNP-ju. Ministrstvo do 1. junija pričakuje pripombe, sledi faza usklajevanja in nato potrditev. "Skladno s tem akcijskim načrtom bi se potem tudi porabljala sredstva, ki naj bi jih dodelil ta zakon," je dodala.

Zakonu so podporo izrekle vse poslanske skupine. "Podpiramo vse rešitve, ki gredo v smeri debirokratizacije," je poudaril Ivan Hršak (DeSUS). Dušan Šiško (SNS) je pozdravil "transparentnost ureditve, kajti predviden je tudi nadzor nad namensko porabo sredstev". "Glede na to, da imamo le en nacionalni park, je prav, da zanj skrbimo tudi v razvojnem smislu," se je strinjal Danijel Krivec (SDS).

"Vlaganje v turizem in v lokalno okolje in prebivalstvo morata iti z roko v roki, če želimo zagotoviti geografsko zaščitenemu območju, kot je Triglavski narodni park, razvoj in perspektivo," je menil Igor Peček (LMŠ). "V SD-ju podpiramo novelo zakona v upanju, da bo Triglavski narodni park v prihodnosti ... dejansko priložnost za perspektivo, priložnost, za razvoj, ne pa priložnost za omejitve," je dejal Matjaž Nemec iz omenjene poslanske skupine.

Predlagana sprememba naj bi pomenila večjo vključenost lokalne skupnosti in prebivalstva v dejavno upravljanje in življenje v narodnem parku, hkrati pa bo pripomogla k razvoju ekološkega, zelenega turizma in ohranjanju narave, je menila Mateja Udovč (SMC).

Še najbolj skeptični so v Levici, kjer imajo po navedbah Primoža Siterja še vedno nekaj zadržkov. Eden se nanaša na dejstvo, da nova ureditev ne omejuje deleža državnega sofinanciranja. "Gre za projekte, ki so primarno v interesu lokalne skupnosti, zato je logično, da k njihovi uresničitvi prispeva tudi ta," je dejal Siter.

Drugi pomislek pa se nanaša na dejstvo, da bodo občine denar dobile vnaprej in bodo razpolagale z njim. "V Levici menimo, da bi bila tu vendarle boljša ureditev, kjer se za izvedbo posameznih projektov občine dogovarjajo z resornim ministrstvom. Navsezadnje gre za državni denar in edino logično je, da država postavlja prioritete in način, kako, kje in kdaj se bo ta denar porabil," je menil. Vseeno bodo v Levici zakon in obe dopolnili podprli.

DZ bo o predlogu glasoval v sredo.

Resolucije o razglasitvi izrednih podnebnih (za zdaj) ne bo

Se je pa končala pot v DZ-ju za resolucijo o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer v Republiki Sloveniji končan. Predlog je v obravnavo predložila skupina 34 poslank in poslancev s prvopodpisanim Matjažem Nemcem iz SD-ja, a mu je odbor za infrastrukturo, okolje in prostor prižgal rdečo luč.

"Kljub temu, da se okoljske in podnebne spremembe dogajajo vsak dan, kljub temu, da človeštvo vse bolj občuti globalno segrevanje in se okrog nas dogajajo dnevno, izredni, podnebni in okoljski pojavi, ki ogrožajo naša življenja in kakovost življenj, kljub temu, da predstavlja podnebna kriza največjo grožnjo sedanjim in prihodnjim generacijam, kljub vsemu naštetemu imamo, kot kaže, pri nas koalicijo, ki si pred vsem tem še vedno zatiska oči in ušesa," je bil kritičen Nemec.

V koalicijskih strankah so menili, da je resolucija neprimeren način za obravnavo problematike podnebnih sprememb.