Vlada je z novelo zakona, ki dopolnjuje prvi protikoronski sveženj, na široko odprla vrata gradbenim projektom, ki ogrožajo okolje in naravo. To je storila na način, da je za nevladne organizacije, ki so v javnem interesu na področju varstva okolja, v zakonu določila skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje, opozarjajo nevladniki.

Sorodna novica Vizjak: S spremembami gradbene zakonodaje do novih investicij in zagona gospodarstva

V predlogu zakona, ki dopolnjuje prvi interventni zakon, ki je namenjen zajezitvi epidemije covida-19, se je namreč znašla tudi gradbena zakonodaja, čeprav ni povsem jasno, zakaj je za zajezitev posledic epidemije njeno spreminjanje tako zelo nujno, predvsem ko gre za poseg v možnost sodelovanja nevladnih organizacij.

Vlada sicer ni predlagala izločitve nevladnih organizacij pri postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj, temveč se je onemogočanja nevladnikov lotila s pogoji, ki so tako zahtevni, da jih ne izpolnjuje tako rekoč nobena organizacija, opozarjajo v Centru nevladnih organizacij Slovenije.

42. člen novele zakona tako predvideva, da bodo v postopkih lahko sodelovali le: nevladne organizacije, ki imajo trenutno in v preteklih dveh letih najmanj 50 aktivnih članov, zavodi, ki imajo že vsaj dve leti zaposlene tri osebe za poln delovni čas in s strokovno izobrazbo 7. stopnje s področja delovanja NVO-jev, in ustanove, ki so v zadnjih dveh letih razpolagale z najmanj 10.000 evri premoženja.

"Vlada ne odvzema same pravice sodelovanja v postopkih, določa pa tako visok prag pogojev, da jih skoraj nobena organizacija ne bo mogla doseči – še posebej ker bi jih morala izpolnjevati za dve leti nazaj! Vlada seveda ve, da skoraj nobena od organizacij novih pogojev ne more izpolnjevati za nazaj – saj takrat teh pogojev ni bilo in niso vedele, da jih morajo izpolnjevati," opozarjajo v Focusu, društvu za sonaraven razvoj. Kot dodajajo, to pomeni, da se bodo v prihodnjih dveh letih vsi gradbeni projekti lahko izvajali brez ustreznega nadzora javnosti nad zakonitostjo in okoljevarstveno ustreznostjo projektov.

"Nismo proti razvoju, smo pa proti razvoju, ki škodi okolju"

"Onemogočiti izvajati neko pravico s pogoji, ki jih ni mogoče izpolniti, pomeni, da te pravice tako rekoč ni več. Zakaj se vlada boji okoljevarstvene presoje? Onemogočanje dela okoljevarstvenih organizacij je onemogočanje varstva okolja. Nismo proti razvoju, smo pa proti razvoju, ki škodi okolju. Namen okoljevarstvene presoje je dati zeleno luč projektom, ki so do okolja prijazni in trajnostni. Samo s takšnim razvojem imamo namreč prihodnost," so še zapisali v Focusu.

V Greenpeaceu Slovenije pa se sprašujejo, kako so lahko skrb za čist zrak, za zaščito kmetijskih in gozdnih površin resna ovira pri zajezitvi vseh negativnih posledic epidemije, glede na to, da se omenjena sprememba vpisuje v Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.

"Takšne spremembe bi skrhale okoljske standarde in blaginjo vseh prebivalcev Slovenije. Prav epidemija nas je opomnila, kako dragoceni so osnovni gradniki življenja, dostop do pitne vode in kakovostne hrane, čist zrak, bogati in zdravi gozdovi, in kako pomembno je, da lahko naše ključne ekosisteme tudi zaščitimo pred uničujočimi posegi," so še spomnili v Greenpeaceu.