Agencija RS za okolje (Arso) je za sredo in četrtek za vso državo izdala oranžno vremensko opozorilo zaradi velike nevarnosti jutranje pozebe. Zaradi nizke temperature v tem času je pozebi izpostavljeno predvsem sadno drevje po vsej državi. Kmetijski svetovalci so na terenu zbirali podatke. To bodo nadaljevali tudi v četrtek, prve ocene škode po pozebi pa bodo predvidoma znane do petka, delne morda že prej, so pojasnili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

"Zbiramo podatke, saj je pred nami še ena noč, ki bo zagotovo vplivala na višino nastale škode," je v Odmevih pojasnil kmetijski minister Jože Podgoršek. Nekaj izkušenj iz preteklih let imajo, je poudaril in opisal, da se je v preteklosti z interventnim zakonom izplačevalo izpade dohodkov, tudi tokrat bo treba razmišljati tako. "Po pogovorih z nekaterimi sadjarji in vinogradniki vseeno kaže, da bomo le imeli še nekaj slovenskega sadja," je dodal.

Nekatere rastline letos zgodaj zacvetele

Rodni brsti vseh sadnih rastlin so trenutno po Sloveniji v različnih razvojnih fazah, odvisno od lokacije, sorte, vrste, je pojasnila agrometeorologinja na Arsu Andreja Sušnik. Ob tem je izpostavila marelice, ki so letos glede na nekoliko bolj zgodnjo pomlad ob toplem februarju zgodaj zacvetele in jih je že v prvem valu ohladitev v marcu večinoma prizadela pozeba.

Pri drugih sadnih vrstah so rodni brsti različno odprti. Na Goriškem so denimo koščičarji v zaključnih fazah cvetenja, v osrednji Sloveniji prihajajo v to fazo. Pečkato sadje se razvija nekoliko z zamikom, a ne glede na to so vse te razvojne faze sadnega drevja na udaru zaradi nizkih temperatur zraka.

In nizke temperature, ki so jih davi izmerili po Sloveniji in so napovedane tudi za četrtek zjutraj, so takšne, ki lahko poškodujejo sadne rastline v kateri koli od teh razvojnih faz, je opozorila strokovnjakinja. Poleg tega so poškodbam zaradi mraza izpostavljene tudi nezaščitene sadike zgodnje zelenjave. Številni vrtičkarji so namreč ob toplih dneh že zasadili del svojih vrtov.

Svoje je tokrat k nizkim temperaturam dodal še novozapadli sneg in v krajih, kjer se je obdržal, so davi namerili tudi najnižje temperature zraka. Sneg načeloma na rastline deluje kot toplotni izolator in za tiste poljščine, ki jih je pokril sneg, je to dobro, žal pa lahko na sadnem drevju sneg povzroči še kakšno dodatno težavo zaradi polomljenih vej, je opozorila agrometeorologinja.

"Splošna ocena je, da se lahko prve ocene poškodovanosti ugotavljajo šele junija, ko je za nami tudi junijsko trebljenje in ko se rastlina otrese odvečnih plodov, ki jih ne more prehraniti," pa je o ocenjevanju dejanske škode dejala agrometeorologinja.

"Če je teh stresov, od pozebe, suše, močnega vetra, toče in podobno, veliko, rastline postanejo ranljivejše in manj odporne," je še opozorila Andreja Sušnik. Sadjarji lahko odpornost rastlin dvigujejo z različnimi pripravki, vpliv pozebe pa zmanjšujejo tudi s tehnološkimi ukrepi, denimo oroševanjem.

Ukrepe za pomoč kmetovalcem je na družbenem omrežju Twitter napovedal tudi premier Janez Janša. "Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi ter presodilo, kateri ukrepi vlade lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji," je zapisal.

V Istri brez mandljev, češenj, breskev, marelic ...

Čeprav bo za oceno škode treba počakati še nekaj dni, je pozeba že drugič letos obrala sadno drevje v slovenski Istri. Škoda v kmetijstvu bo velika, že zdaj je znano, da letos mandljev, marelic, češenj in breskev ne bo, vprašanje je, kaj bo s pridelkom v vinogradih. Škodo so utrpele tudi hruške in nekatere vrste jablan. "Letos bo že tretje leto zapored, ko bomo v Istri ostali brez določenih vrst sadja, oz. kot kaže, brez vseh vrst sadja," je za Televizijo Slovenija povedala Patricija Pirnat iz kmetijske zadruge Agraria Koper. Spomnila je, da je kmetom težave povzročila že marčevska pozeba na breskvah in marelicah, tisto malo, kar je ostalo, pa je odnesla nova. "Škodo so utrpele tudi zelenjadnice, vrtnine – predvsem krompir je na določenih legah že pokukal na plano – solatnice, kapusnice, to je tudi posajeno, večji pridelovalci so pridelke pokrivali s koprenami, vendar mislim, da so bile temperature –5 stopinj Celzija prehude," je še dodala.

Prizaneseno ni bilo niti kmetom na severnem Primorskem. Tam je bila pozeba že pretekli teden, sadno drevje pa v razcvetu. Kot je za Televizijo Slovenija poročala Mojca Dumančič, so se temperature na Vipavskem ponoči spustile do –5 stopinj Celzija, v takšnih pogojih pa je jasno, da sadno drevje ne more preživeti. Trenutno še ni znano, ali bo sploh kaj pridelka, razsežnost katastrofe bodo namreč pokazali prihodnji dnevi. Kmetje pa se srečujejo še z eno težavo – čeprav so sadovnjaki prepredeni z namakalnim sistemom, za oroševanje to pomlad ni dovolj vode. Razlog za to pa je tudi v obnovi namakalnega sistema Vogršček.

"Vode ni, sistem imamo povsod, vodo plačujemo, a si s tem nič ne moremo pomagati, nekdo bi moral za to odgovarjati," je bil za Televizijo Slovenija kritičen Tomaž Gregorič s kmetije Smodin na Vogrskem.

Sadjarji na Planini ostali brez večine pridelka

"Marelica je šla 100-odstotno, je ni več. V torek od devete ure zvečer do pol osmih zjutraj so bile temperature pod ničlo," je razmere opisal Peter Marc s kmetije Fortunat na Planini. Davorin Poljšak, prav tako sadjar s Planine, pa je za Televizijo Slovenija dejal, da je ponoči "češnje vzelo, plodiči so navznoter črni".

In če so po prvih dveh pozebah upali, da bo kaj ostalo, pa je zdaj po tretji pozebi letos uničenega več kot 90 odstotkov pridelka, je črno bilanco opisala sadjarka Marija Kobal.

Škodo poskušajo omiliti tudi sadjarji v Posavju in na Dolenjskem

V podjetju Evrosad že drugo leto stavijo na oroševanje, ki pa je mogoče le na manjšem območju, kjer stojijo sadovnjaki. "Teh 50 hektarjev predstavlja nekje 15, 16 odstotkov, če bi le nekaj še ostalo, je to neka osnova, zagotovo veliko bolje kot nič, je pa ta delež premajhen, za prihodnost sadjarstva v Sloveniji je nujno vzpostaviti dodatne oroševalne sisteme," pa je prepričan Boštjan Kozole, direktor Evrosada Krško.

V Sadjarstvu Bostele pa bodo nasad hrušk poskušali zavarovati s kurjenjem bal in dimom.
"Pogoji so identični kot lani, ampak je nekoliko slabše, ker je velika zračna vlaga, tudi sneg na tleh, sadno drevje je še mokro od padavin," je za Televizijo Slovenija ocenil Vili Bostele.

Vinogradnik Jože Kralj z Bistrice ob Sotli pa je za Radio Slovenija poudaril, da jih naravne ujme "tepejo že od hude toče leta 2011". Tokrat pa so tiste trte, ki so bile odprte, pozeble. Gre za rane sorte na izrazitih legah, ki ne prenesejo temperature –6, –7 stopinj Celzija.

Na Celjskem ogrožena predvsem letina jabolk

Pozeba je prizadela tudi sadjarje na Celjskem. V Sadjarstvu Mirosan na obrobju Celjske kotline, kjer pridelujejo predvsem jabolka, se v teh dneh proti pozebi borijo s postopkom oroševanja, pri tem se sadovnjak pokrije z umetnim dežjem, voda potem zaradi nizkih temperatur na drevju zamrzne, ledeni oklep pri temperaturi okoli 0 stopinj Celzija pa potem cvete in brste zaščiti pred pozebo, a vendar je treba vodo ves čas dodajati.

Kot je za Televizijo Slovenija pojasnil Vladislav Korber, direktor Sadjarstva Mirosan, je trenutno sadno drevje v fazi, ko se sokovi pretakajo in je vsaka temperatura pod dvema stopinjama Celzija kritična: "Koliko cvetov propade, pa je odvisno od same sadne sorte, od tega, kako dolgo je bila pod vplivom te temperature, od nastavka, če je veliko cvetov, mogoče še nekaj preživi, in od moči cvetov, kakšen je bil lanski pridelek ..."

Njihov sadovnjak se razteza na okoli 120 hektarjih, orošujejo pa zgolj na 18 hektarjih, preostale površine bodo ostale nezaščitene. Celoten obseg škode bo znan šele v prihodnjih dneh oz. mesecih, je za Televizijo Slovenija poročala Barbara Štor.

Pomurski vinogradi v glavnem še mirujejo, preteklo jutro pa so bili pri –4 stopinjah Celzijah tam najbolj prizadeti koščičarji, breskve, češnje, slive in hruške, marelice so pomrznile že v preteklih dneh, je poročal Radio Slovenija. Kot je pojasnil Miran Torič, strokovnjak za vinogradništvo in sadjarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, trenutno kaže, da bo škoda kar velika, sadjarji imajo po njegovem mnenju še eno možnost, da poskušajo drevesu pomagati, da prenese ta stres – ali s pripravki na osnovi alg ali s pripravki na osnovi aminokislin.

Jutro rekordov: ponekod tudi manj kot minus 20 stopinj Celzija

Današnje jutro je sicer marsikje po državi postreglo z rekordno nizko temperaturo. Najnižjo so izmerili v Novi vasi na Blokah, –20,6 stopinje, kar je tudi nov uradni slovenski rekord za april. Prejšnji rekord tega kraja je –18 stopinj, izmerjen 4. aprila 1970. Za uradno aprilsko najnižjo izmerjeno temperaturo je sicer doslej veljala meritev s Pokljuke, kjer je meteorološka postaja 9. aprila 1956 izmerila –20,4 stopinje Celzija.

Po poročanju vremenskega portala Neurje.si so meteorološke naprave ponekod sicer namerile še nižjo temperaturo – okoli 7. ure zjutraj je temperatura v Retjah znašala celo –25,8 stopinje Celzija. A ker merilna postaja Retje ni del državne mreže meteoroloških postaj, meritev ni upoštevana kot uradni aprilski temperaturni rekord.

Temperature pod lediščem so sicer zjutraj izmerili na vseh merilnih mestih po državi. Ob 7. uri so vremenoslovci v Ljubljani namerili –4 stopinje Celzija, v Mariboru in Novem mestu –6, v Celju –5, v Novi Gorici in Murski Soboti –3, v Portorožu –2 stopinji Celzija, v Postojni –11, v Kočevju pa –12 stopinj Celzija.

V najhladnejše aprilsko jutro so se prebudili tudi v Babnem Polju, kjer so davi namerili –19,8 stopinje Celzija, prejšnji rekord v tem kraju je znašal –19 stopinj in so ga izmerili 4. aprila 1970. V Zadlogu so davi namerili –19,5 stopinje. Na lokaciji Dobliče pri Črnomlju so zjutraj namerili –11,6 stopinje, prej je bil aprilski rekord –5,5 stopinje, v Črnomlju pa –7,1 stopinje v letih 1955 in 1956, kažejo podatki Arsa.

Marsikje so se prebudili v najhladnejše jutro v "zimski sezoni"

V Ljubljani je temperaturni rekord preprečila megla oz. nizka oblačnost v drugem delu noči, vseeno pa je bilo z izmerjeno temperaturo –4,4 stopinje Celzija to najhladnejše aprilsko jutro po letu 1956. Takrat so izmerili –5,3 stopinje v mnogo manj pozidani okolici, so navedli na Arsu.

Po doslej zbranih in preverjenih podatkih je bilo v Postojni, Novi vasi na Blokah in Babnem Polju današnje jutro tudi najhladnejše v zimski sezoni 2020/21. "Doslej se nikoli ni zgodilo, da bi bila najnižja temperatura zimske sezone izmerjena aprila, celo marca je to zelo redko," so ob tem navedli na Arsu.

Polarni mraz bo popustil, a otoplitve ni na vidiku

Dnevna temperatura bo glede na vremensko napoved vendarle prijaznejša, segla naj bi vse do devet, na Primorskem do okoli 11 stopinj Celzija. Sredi dneva in popoldne bodo nastajale kratkotrajne, predvsem snežne plohe.

Sodeč po napovedi Arsa, se bo dnevna temperatura v notranjosti države proti koncu tedna spet približala 15 stopinjam Celzija. Petkovo jutro bo manj mrzlo, predvsem v notranjosti pa bo še mogoča pozeba, napovedujejo na Arsu. Izrazitejše otoplitve do sredine meseca po trenutnih kazalnikih sicer še ni pričakovati.