EJM trdi, da je od 500 do 600 milijonov ljudi oziroma okoli 10 odstotkov svetovne populacije v nevarnosti, da se bodo morali preseliti zaradi podnebnih sprememb. Do leta 2050 bo po ocenah EJM-ja v beg prisiljenih okoli 150 milijonov "podnebnih beguncev". Dolgoročno bodo spremembe v vremenskih vzorcih privedle do različnih težav, kot sta t. i. dezertifikacija in ogrožanje nižje ležeče predelov zaradi višje gladine morja.

Samo leta 2008 je moralo svoje domove zaradi naravnih katastrof, ki so posledica podnebnih sprememb, zapustiti 20 milijonov ljudi, od tega okoli 800.000 ljudi zaradi ciklona Nargis v Aziji in skoraj 80.000 ljudi zaradi hudih poplav v Braziliji.

Zaradi dviga morske gladine se selitve prebivalstva v notranjost oziroma na višje ležeče predele napovedujejo Bangladešu, Keniji, Papui Novi Gvineji, Somaliji, Jemnu, Etiopiji, Čadu in Ruandi.

Našid: Pravico imamo živeti
Predsednik Maldivov Mohamed Našid je za EJF dejal, da njegovi ljudje ne želijo "zamenjati raja za podnebna begunska taborišča". Bogate države, ki sodelujejo na podnebnih pogajanjih v Barceloni, je opozoril, naj "ne bodo neumne" pri pogajanjih o novem podnebnem dogovoru prihodnji mesec v Köbenhavnu. Vlade je pozval, naj najdejo način za preprečitev dviga temperature za več kot dve stopinji Celzija.

"Za kaj več kot dve stopinji Celzija nas ne bo več tu," je opozoril predsednik otoške države, ki se nad morjem dviga le meter in pol. Višja temperatura bi povzročila dvig morske gladine, Maldive bi preplavilo morje. "Ljudje morajo zaradi erozije seliti svoje domove. Letos smo že imeli težave na dveh otokih, s katerih moramo ljudi preseliti na druge otoke. Pravico imamo živeti," je težave na Maldivih opisal predsednik, ki je imel oktobra, da bi opozoril na podnebne spremembe, redni vladni sestanek pet metrov pod vodo.

"Podnebne spremembe vplivajo na domove, na infrastrukturo, hrano in vodo ter zdravje ljudi. Prinesle bodo nikoli prej videne migracije," trdi direktor EJF-ja Steve Trent.

Afriške države prekinile bojkot
Pred decembrsko konferenco v Köbenhavnu, kjer naj bi dobili naslednika Kjotskega protokola, poteka zadnji krog podnebnih pogajanj v Barceloni. Potem ko jim je bilo obljubljeno, da se bodo razvite države resneje potrudile za znižanje izpustov toplogrednih plinov, so afriške države prekinile bojkot zasedanja.

Ban: Potrebna je predvsem politična volja
Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je zaradi zastoja, ki vlada v pogajanjih pred Köbenhavnom, opozoril, da na vrhu morda ne bodo dosegli končnega dogovora, temveč le načelni dogovor. Za dogovor potrebujemo predvsem politično voljo, je dejal.