Zaradi onesnaženega zraka po svetu letno predčasno umre od sedem do osem milijonov ljudi, v Sloveniji pa glede na epidemiološke modele med 700 in 1400, je na novinarski konferenci poudaril Griša Močnik, dekan fakultete za znanosti o okolju na novogoriški univerzi.

Univerza v Novi Gorici in njeni partnerji so med novembrom 2020 in novembrom 2021 izvedli raziskavo o kakovosti zraka v občini Kanal ob Soči, kjer že desetletja stoji cementarna, pri tem pa merili kemijsko sestavo delcev PM10 in njihov oksidativni potencial, pomemben okoljski indikator škodljivosti delcev za zdravje, je pojasnil Močnik, sicer vodja projekta.

Po njegovih besedah gre za prvo raziskavo te vrste v Sloveniji, pri kateri so z metodo, imenovano PMF, določili vire onesnaženja zraka s PM10. Poleg tega so izmerili prispevke teh virov k oksidativnemu potencialu.

Delci, ki povzročajo oksidativni stres

Oksidativni potencial je nov parameter, ki ga še ni v zakonodaji, a je mogoče z njim oceniti vpliv onesnaženega zraka z delci na zdravje, je poudaril Močnik. Ti delci povzročajo oksidativni stres, ki tipično vodi v vnetja in kronične bolezni.

Prva avtorica članka, ki je bil na podlagi raziskave že objavljen v mednarodni znanstveni reviji Environment International, Kristina Glojek je v nadaljevanju pojasnila, da je raziskava identificirala deset glavnih virov onesnaženja, med katerimi h koncentracijam PM10 največ prispevata kurjenje lesa in promet, predvsem pozimi.

In če se je izkazalo, da cementarna v Anhovem, ki jo upravlja družba Alpacem Cement, neposredno k masi delcev PM10 prispeva zelo malo, je s prispevkom k oksidativnemu potencialu na drugem ali tretjem mestu, saj ima najvišji oksidativni potencial na enoto mase. Ravni oksidativnega potenciala so kljub koncentracijam PM10, primerljivim z drugimi alpskimi področji, v občini Kanal med najvišjimi v Evropi, je poudarila Glojek.

Raziskava je pokazala, da je treba onesnaženost zraka obravnavati večplastno, je povzel Močnik. "Kljub formalni zadovoljivi kakovosti zraka vidimo, da so nekateri merjeni parametri, kot je oksidativni potencial, zelo skrb vzbujajoči," je dodal.

"Ves čas smo mislili, da je industrija vir onesnaženja, ki smo ga rešili enkrat za zmeraj. In to je res samo, če gledamo omejen nabor parametrov, če dodamo nove parametre, kot je oksidativni potencial, pa vidimo, da ne smemo biti nikoli zadovoljni. Ves čas si je treba prizadevati za izboljšanje kakovosti zraka," je podčrtal.

Ta parameter bo, tako Močnik, v prihodnje postal zelo pomemben, saj bo del sprememb direktive o kakovosti zraka, ki naj bi bila v EU-ju sprejeta prihodnje leto. "Ko se bo direktiva spremenila in bo treba meriti oksidativni potencial, ko bodo mejne vrednosti zaostrene, saj bodo nižje, se bo marsikje pojavil problem," je navedel.

Župan: Želimo si več strokovnih raziskav

"Ni več dvoma, da ima cementarna v okolici jasen in tudi merljiv negativen vpliv na kakovost zraka /.../ in da je ta vpliv tudi bistven, torej ni zanemarljiv, ni minimalen, kakor se je mogoče skušalo dajati vtis v preteklosti," je izsledke pospremil Miha Stegel, župan občine Kanal ob Soči, ki je bila glavni financer raziskave.

Si pa v občini želijo čim več strokovnih raziskav, saj gre pri tokratni le za delček zgodbe. Raziskava novogoriške univerze se namreč osredotoča le na delce PM10, ne dotika pa se "plinov, kancerogenih, lahko lepljivih snovi in tako naprej".

Kot je še dejal Stegel, si cementarna še naprej prizadeva za pridobitev gradbenega in drugih dovoljenj za podvojitev sosežiga ter povečanje proizvodnje. V tej luči si v občini želijo, da se po marca letos sprejeti noveli zakona o varstvu okolja sprejme primerna uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig, da bodo zagotovljeni vsaj enaki standardi pri sosežigu odpadkov. "Tudi če bodo standardi enaki, bodo zaradi samega volumna izpustov skupne emisije še zmeraj šestkrat večje," je poudaril.