V Jadranu je veliko število vrst, ki jih obravnavamo kot deljene staleže oz. ko ribištva več držav lovijo isti stalež. Stanje posameznega jadranskega staleža nato vpliva tudi na tovrstno razpoložljivost na lokalni ravni, je pojasnil vodja oddelka za morsko ribištvo pri Zavodu za ribištvo Slovenije Bojan Marčeta.

"Na ravni Jadranskega morja potekajo letne ocene staležev nekaterih pomembnejših vrst: sardele, sardona, osliča, morskega lista. Rezultati že več let kažejo na slabo stanje teh staležev," ugotavlja Marčeta.

Po njegovih besedah se slabo stanje odraža tako v zmanjšanem številu rib kakor tudi v velikostni strukturi populacij. V njej večinoma prevladujejo nedorasle ribe, večjih, pomembnih za razmnoževanje, pa je čedalje manj.

Vzroki za tako stanje staležev tičijo v glavnem v čezmernem ribolovu, meni Marčeta, ki dodaja, da so verjetno tu še drugi vzroki, ki so manj raziskani, mednje pa lahko štejemo podnebne spremembe, pojav invazivnih tujerodnih vrst, onesnaževanje in zmanjševanje habitatov, primernih za drst in odraščanje mladic.

Konec poklicnega ribolova?
Piranski poklicni ribič Zlatko Novogradec ugotavlja, da je stanje vsako leto slabše, saj je v zadnjih letih v celoletnem povprečju opaziti zmanjšanje števila rib, ki se odraža tudi v položaju ribičev, pri čemer so ob vseh dajatvah in prispevkih, ki jih morajo plačevati za opravljanje dejavnosti, v najslabšem položaju prav poklicni ribiči.

Novogradec se zato boji, da bodo brez ustrezne državne pomoči na koncu ostali samo tisti ribiči, ki jim ribištvo predstavlja dopolnilno dejavnost. Glede izplačil pomoči ribičem pa je po njegovem mnenju težava v tem, da je večina ribičev dolžna finančni upravi, saj ne morejo kriti vseh prispevkov iz dejavnosti.

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je sicer že ob julijskem srečanju z ribiči ugotavljal precejšnje zmanjšanje ulova in napovedal dogovor o modelu pomoči oz. sofinanciranja ribičev v vrednosti okoli 200.000 evrov.