Prebivalec Slovenije je lani v povprečju zavrgel kilogram hrane manj kot predlani, celotna količina proizvedene odpadne hrane, ki je dosegla 140.804 ton, pa je bila večja od predlanske v višini 139.856 ton, so sporočili iz statističnega urada.

Polovica ali skoraj 69.900 ton odpadne hrane, nastale lani, je izviralo iz gospodinjstev. Skoraj tretjina oz. 44.400 ton je je izviralo iz gostinstva in drugih dejavnosti, v katerih se streže hrana, kot so šole, vrtci, bolnišnice, domovi za starejše.

Desetina odpadne hrane je izvirala iz distribucije in trgovin z živili, in sicer zaradi poškodb pri prevozu, nepravilnega skladiščenja ali pretečenega roka uporabe, malo manj kot desetina pa iz proizvodnje hrane vključno s primarno proizvodnjo, so navedli v uradu.

75 odstotkov odpadne hrane predelane

Tri četrtine odpadne hrane so bile predelane v bioplinarnah in kompostarnah. Polovica je bila predelana anaerobno v bioplinarnah, več kot četrtina aerobno v kompostarnah, petina je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, za dva odstotka pa so bili uporabljeni drugi načini obdelave, npr. sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biološke predelave.

Prebivalec Slovenije je lani proizvedel povprečno 1506 kilogramov vseh vrst odpadkov brez mineralnih, med katere spadajo predvsem gradbeni odpadki, zemlja in kamenje ter zemeljski izkopi. Količina proizvedenih vseh vrst odpadkov na prebivalca je bila za 38 kilogramov manjša kot leta 2018.

Več tudi komunalnih odpadkov

Količina komunalnih odpadkov na prebivalca je bila v Sloveniji lani 509 kilogramov, kar je 14 kilogramov več kot leto prej. Količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnosti, se je zmanjšala, medtem ko se je količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih, povečala.

Stopnja recikliranja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov brez mineralnih je bila v Sloveniji 84-odstotna, kar je štiri odstotne točke manj kot predlani. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je povečala z 58,8 odstotka na 59,2 odstotka. Stopnja odlaganja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov brez mineralnih pa je bila približno petodstotna in je bila v primerjalnem obdobju večja za pol odstotne točke.